Odprta prihodnost akademskega kiparja Boštjana Drinovca

»Marsikdo med nami kiparstva, ki nastaja ta moment, ne zmore umestiti v ta čas, zato nas razstava Boštjana Drinovca toliko bolj nagovarja in vabi k poglobljenemu ogledu. Njegovo kiparstvo se je že čisto na začetku njegove umetniške poti, z izborom materialov in motivov za njegove kipe, še bolj pa z akcijami v gibanju Svetlobna gverila, zasidralo v avantgardi in prihodnosti,« je ob odprtju razstave v Galeriji Domžale, ki je potekalo v četrtek, 17. novembra 2022, dejal Jurij Smole.

Boštjan Drinovec, akademski kipar in razstavljavec v Galeriji Domžale, je rojen leta 1973 v Ljubljani. Leta 1998 je na Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz kiparstva, leta 2001 pa je pod mentorstvom prof. Matjaža Počivavška tam tudi magistriral. Razstavlja na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Od leta 2008 dalje predava kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani smer industrijsko in unikatno oblikovanje. Je avtor več skupinski in samostojnih razstav, ter prejemnik več nagrad in priznaj.

Boštjan Drinovec je ustvarjalec, ki deluje na presečišču umetnosti, znanosti, tehnologije pa tudi družbeno angažiranih tem. Polje kiparstva odpira raznolikemu oblikovnemu izkustvu, saj stvarnost podaja iz družbene in tehnološke izkušnje in jo skozi postopek dela v fragmentih generira v novo resničnost – v specifično kiparsko polje, ki pripada drugi naravi pogleda.

Perspektiva njegove umetnosti že vse od iniciacije v kiparja, spretno prehiteva premeteno komentiranje našega konzumiranja oblik, kar je bilo vseskozi njegova rdeča nit. To so na momente humorne predelave igrač v »zaresnih materialih« (beton, bron …) in kinetični objekti lastne imaginacije.

Kiparstvo se je namreč že davno odmaknilo od klasične realistične forme. Individualni model v modernizmu je nadomestilo stilizirano, abstraktno telo, ki išče svojo podobo v drugačni konstrukcijski obravnavi, predvsem pa v povezovanju razgibane mase kiparskega telesa s prostorom, kar je povzročilo interakcijo in razprtje v novo kiparsko realnost. Navzočnost gledalca je postala enako pomembna kot kip ali objekt sam. To pa ni samo idealen nastavek za razširjeno polje kiparstva, kamor lahko vstopajo konceptualni, družbeni, celo ideološki in tudi drugi medijski nagovori, ki omogočajo večdimenzionalno okolje, temveč tudi svobodna izbira materiala.

Prav slednja je postala zanimiva filozofija kiparstva, ki danes sledi novim, raznovrstnim tehničnim izvedbam, kar lahko gledalec vidi tudi na razstavi v Galeriji Domžale. Umetnik Boštjan Drinovec tudi s preprostimi, nekiparskimi materiali ustvarja aktualno, z življenjem povezano atmosfero. Sem spada tudi velika skulptura »Mislec«, ki je takoj ob vhodu v Galerijo in z veliko modro mrežo povabi obiskovalca na ogled.

A to je le ena od plati njegovega kiparstva. Če so kiparji zapleteni z materiali, za Boštjana velja, da ga ni materiala, ki ga ne bi bil zmožen na inovativen način uporabiti za svojo umetnost. Tako se v delih na tej razstavi, suvereno in samozavestno izpostavijo najsodobnejše izdelovalne tehnike ter vsakdanji materiali in polizdelki, ki niti slučajno niso umetniški materiali. Tudi prave mandarine so lahko del kipa, ki ga bo obiskovalec Galerije Domžale uzrl takoj, ko bo prestopil prag in se napotil v razstavni prostor.

»Skulptura iz serije Umetni raj na primer raziskuje našo dvojnost pri odnosu do narave, od katere se odmikamo z življenjem v zaščitenih, z vsemi možnimi napeljavami opremljenih bivališčih, hkrati pa jo pogrešamo in njeno bližino ohranjamo z malimi dejanji, kot je zalivanje sobnih rastlin ali pa bežimo v svoje umetne svetove in kreativna zavetja kot je Metelkova mesto,« je v pogovoru povedal razstavljavec Boštjan Drinovec, akademski kipar. Zelo premišljeno združuje materijo in podobe: sestavlja jih v nove stare sklope, ki generirajo sveže kiparstvo močno perforiranega volumna in visoko estetsko – tehnološke sestave, presenetljivih, nadrealističnih kombinacij.

Kakofonični generator, naslovna skulptura razstave, ki ustvarja mešanico urejenih in kaotičnih ritmov, Kakofonija zvokov, ki jih proizvaja skulptura, odgovarja kakofoniji sodobnosti, vrvežu velemest in kaosu raznolikih oblastiželjnih družbenih prepričanj, ki se med seboj ne uspejo uglasiti, ali pa jim to uspe le za kratek čas.

Dovršenost teh kiparskih sestavov je res izjemna. V neverjetnih kombinacijah z uravnoteženo barvno kompozicijo, predvsem pa z velikim občutkom za ravnotežja praznin, polnin, tekstur in barv, s ponavljanji skoraj enakih delov postavitve, ustvari notranji ritem in dinamiko navidezno statičnega kipa ali postavitve.

Drevesni delec je zasnovan kot velika kovinska skulptura, opremljena z več mobilnimi elementi. »Njen namen je, da nadomesti vaše sanje o zelenem balkonu ali manjšem bonsaju. Skulpturi ni treba obrezovati korenin, na redno zalivanje pa niti pomisliti ne smete. Ta multipel je primeren za ljubitelje narave in tudi za tiste, ki imajo raje tehniko, biologijo ali celo umetnost in metafiziko. Drevesni delec je model za metafizično napravo, s katerim raziskuje človekovo razmerje do narave.«

Kiparstvo vidi kot ustvarjanje v materialu, katerega cilj je komunikacija z gledalci. Najbolj je zadovoljen, kadar ustvari stik tako na ravni občutenja kot razumevanja, ne da bi moral gledalec prebrati razlago. Menjavanje uporabljanih tehnologij in materialov, od ognja do jekla, polimernih mas, gline in svetlobe mu ponuja vedno nova polja raziskovanja, pri katerem ga vodi tako želja po spoznanju kot po kreaciji novega. »Z Drevesnim delcem bo vaša dnevna soba postala prostor sofisticiranega samotrpinčenja, saj boste z nakupom sami sebi priznali, da ste človek predator. Da se, tako kot vsak izmed nas, ne morete izogniti trpinčenju narave, čeprav ste narava tudi vi sami, in da se temu, da vam bo narava vrnila milo za drago, ne boste mogli izogniti.«

»Boštjan nas skozi – po njegovem sestavljeno uporabno predmetnost, njene mnoge oblike in pomene, gladko vpelje v novo – sveže kiparstvo, ki se v igrivi, neobteženi pojavnosti, gladko kosa z velikimi imeni sodobnega kiparstva. V svojih delih se iskreno virtuozno, mojstrsko igra; z dovršenostjo v izdelavi, postavitvi, ter nevidni in vplivni organizaciji ambienta. Vse to samoumevno, uglašeno z mnogimi alikvoti, harmonično zaigra, da neslišno vstopimo v prihodnost, ki se nam z njegovimi kipi in v postavitvah na široko odpira,« je s temi besedami pogovor z umetnikom zaključil Jurij Smole.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar