Migranti in politika priprtih vrat #Benjaminovglas

Odločevalci se v Republiki Sloveniji do migracij obnašajo kot bi imeli opravka z vročim krompirjem. Nikakor zadeve ne zagrabijo in se je lotijo sistematično in strateško. Kar vsi po vrsti se do migracij opredeljujejo prej, preden so dobro premislili, se posvetovali z nosilci izkušenj in upoštevali predvsem interes Slovenije. Čutiti je kot da se le naslanjamo na Evropsko unijo in čakamo na odziv Bruslja ali kake od velikih sestra s severa, da ji sledimo. Vendar to se zna pokazati kot naivno dejanje, saj bomo na koncu morali zadevo reševati sami, na našem dvorišču, na terenu Republike Slovenije.

Menim, da je čas da naši odločevalci pripravijo dolgoročni načrt in akcijski plan upravljanja z migracijami 2020-2030. Bojim se, da zopet čakamo smernice drugih držav, ki bodo temeljili na njihovem državnem interesu in zato niso koristne za slovenski narod Slovenijo in njene prebivalce.

Sedanja migrantska politika, ki to ni, v praksi izgleda, kot da ima Slovenija »dan odprtih vrat« 365 dni v letu in pri tem vstopajoči migranti dobijo še darila za sodelovanje.

Slovenija potrebuje model spopadanja z migracijami, v katerem naj bo navedeno, koliko migrantov lahko naša družba sprejme in fizično ter sistemsko prenese, pri čemer se upošteva kapacitete države na vseh področjih. Ključno je, da si predvsem Slovenija v skladu z lastnimi interesi na vseh področjih izbere posameznike ali kategorije ljudi, ki jih naš sistem potrebuje in lahko usistemi, in ne da predvsem slednji izbirajo nas. To seveda ne velja za begunce, ki so posebna humanitarna kategorija in so predvsem izkaz človečnosti naše države. Vendar tudi na tem področju rabimo strategijo, ki ne bo politika odprtih vrat.

Menim, da je treba vzpostaviti politiko priprtih vrat, kjer bodo pravila igre za migracije jasna, usistemljena, upoštevana ter v prvi vrsti koristna za državljane Slovenije. Migracije odprejo nekaj bistvenih in za družbo ključnih vprašanj, na katere je potrebno odgovoriti in jih upoštevati pri pripravi modela, po katerem se v državo sprejme kateregakoli migranta:

1. Humane pravice – migracije se prikazuje kot humanitarni problem, ki ga je potrebno reševati z na široko odprtimi rokami po vzoru našega velikega humanitarca na Madagaskarju, Pedra Opeke, vendar gre po mojem mnenju predvsem za vprašanje interesov, kjer trenutno interes posameznih migrantov prekomerno posega v (odsotni) interes naše države in državljanov. Humanost se prične na našem dvorišču pri rojakih – prednostno je treba skrbeti za državljane, ki že prispevajo k naši družbeni blaginji in so na robu eksistence.
2. Vrednote – vrednote in vrednotni sistem je tisto, kar se preslikava v nivo zrelosti naše družbe. Vrednote, ki jih Slovenci živimo, so bile s strani naših prednikov s krvjo pridobljene. Potrebno si je priznati, da se vrednotni sistem Zahodne družbe v veliki meri razlikuje v primerjavi z vrednotnim sistemom migrantov s tretjega sveta, ki imajo interes po boljšem življenju na našem terenu. V vrednote se posameznik socializira skozi življenje, kar pomeni, da so migranti svoje vrednote že izoblikovali in je vprašanje, v kolikšni meri so jih pripravljeni predelati oz. pozahoditi.
3. Vera – vera predstavlja duhovnost, obrede in običaje, ki so v slovensko družbo prek krščanstva in s pridobitvijo delavskega ter narodnoosvobodilnih gibanj zgodovinsko močno vpete. Način življenja, ki ga Slovenci živimo, je treba varovati in ga ne postavljati pod vprašaj, ko pride do poskusa rušitve oz. preoblikovanja le teh. Ob tem pa je vendarle treba upoštevati tudi našo izkušnjo, da se da graditi model oplemenitenja z premišljenim vključevanjem migrantov.
4. Pravica do azila –apel odločevalcem, da je potrebno hitreje odreagirati na spremembo azilne zakonodaje, saj ta ni nastala za namen reševanja statusa današnjih prosilcev in jo je treba primerno prilagoditi razmeram potencialnega masovnega prihoda večjega števila prosilcev.
5. Varnost –Varnostni plan naših državljanov za različne situacije, v centralnem in obmejnem delu Slovenije, je stična točka vseh štirih točk in bi zato moral biti najprej na papirju priprave migracijskega državnega načrta. So se pa nekateri migranti v preteklosti že prilagodili našemu načinu življenja, brez omenjanja vrednih posledic za družbo. Vprašanje je le, ali imajo prihajajoči migranti interes po sprejemanju naših družbenih vrednot in naših pravil igre?

Menim, da vprašanje migracij ni smiselno reševati enoznačno, torej v smislu sprejemanja ali onemogočanja vstopa vseh migrantov na naše ozemlje, ampak da je potrebno najti neko novo pot, ki bo za nas koristna.

Prispevek je namenjen premisleku, ali lahko politika priprtih vrat vzpostavi ravnovesje na področju migracij in ali predstavlja večjo korist za nas državljane kot trenutna neurejena in odsotna politika na področju migracij, ki se lahko kaj kmalu pokaže kot varnostno tveganje za našo državo. Menim, da politika priprtih vrat lahko rezultira kot sprejemljiva nova pot, ki je lahko dolgoročno bolj uspešna za nas državljane Republike Slovenije.

Avtor: Benjamin Lukšič (Benjaminovglas)