Majhen človek, kdaj se vračaš s Hrvaške? #Ajdapiše

Verjamem, da letos Slovenci na Hrvaškem veliko bolj spremljajo medije kot ponavadi. V pričakovanju vladnih odločitev čakajo, kaj bo povedal Kacin. Kdaj bo nastopila karantena, za koga, bodo testi, ne bodo … Kaj se bo zgodilo z mejami?

Na Hrvaškem naj bi bilo v tem tednu nad 160.000 Slovencev – več je zgolj Nemcev, pa še to le za dobrih deset tisoč. Odločitev slovenske vlade tako ni nepomembna. Ne vpliva le na 160.000 Slovencev in hrvaški turizem, temveč še na mnoge druge. Kateri Nemec si pa želi čakati na hrvaško-slovenski meji dve uri, pa potem še eno uro na slovensko-avstrijski? Če smo morda še lansko leto v duhu globalizacije močno dvomili, ali so države meje in odločitve nacionalnih vlad pomembne, smo letos dobili odgovor. Pomembne so in močno vplivajo na naša življenja.

Ko slovenska vlada kroji odločitev dolžine našemu dopusta, se sprašujem – koliko so odločitve posameznika pomembne? Koliko naša dejanja sploh štejejo? Ali sploh dejansko delamo kakšne odločitve, ali je vse skupaj le iluzija? Naključja obstajajo? Kaj pa usoda?

O tako imenovanem majhnem človeku so veliko pisali ruski realisti. Nasploh so totalitarni sistemi 20. stoletja pokazali, kako majhno vlogo lahko dodelimo človeku v sistemu. Slednji lahko namreč hitro nadzira človeka v celoti – ne le, kje in kdaj bo dopustoval, temveč prav vse vidike njegovega življenja. Kaj se bo učil v šoli? Katero cepljenje bo obvezno? Navsezadnje, če se spomnimo kitajske politika enega otroka – koliko otrok bo posameznik lahko imel? Najbolj znano delo Jean-Jacquesa Rousseau-ja je Družbena pogodba, s katero razkriva ravno omejitve posameznika v družbi. Če želiš živeti v družbi, moraš zavoljo obstoja le-te sprejeti določene omejitve. Kje so meje omejitev?

Navsezadnje je to pogosto vprašanje demokratičnih družb – kdaj in do katere meje lahko posegajo v privatna življenja svojih subjektov? Razlage so različne, intervencije države pa izjemno raznolike. Glavno vodilo pri vsem naj bi bilo, da država posega, ko je to v državnem interesu, v javnem interesu, v interesu ljudstva.

Predlog stroke je bil zaprtje meje in vlada ga je upoštevala. V našem skupnem interesu je, da bi bilo okuženih čim manj in da še naprej predvsem zaradi gospodarstva velja, da smo varna država. Kaj pa torej posameznik, ki se nahaja na Hrvaškem – ki ne hodih v nočne lokale, je na varnem, v stiku z malo ljudi? Je on res bolj izpostavljen na Hrvaškem ali doma?

Težko podati odgovor na zadnje vprašanje. Dejstvo je, da na mejah nimamo kapacitet, ki bi presojale situacijo vsakega posameznika posebej. To je realnost. Kako majhen je torej ta človek? Kako majhna sem?

Če želiš biti v Sloveniji, so pogoji trenutno takšni. Ali so utemeljeni, ali ne, je vse skrivna zarota – kdo ve, jaz že ne. Trdim lahko le to, da človek ni majhen. Okoli nas so same spremenljivke, sami pogoji, polno je okoliščin, ki vplivajo na naše odločitve. Življenje pa so naši odzivi na vse to. Lahko ostaneš na Hrvaškem, se vrneš domov in greš v karanteno. Lahko se ne vrneš v Slovenijo in ostaneš na Hrvaškem. Lahko spakiraš vse skupaj in greš živeti izven družbe, izven sistema. Navsezadnje lahko tudi ilegalno prečkaš mejo. Če te ujamejo, so posledice le tvoje, saj si dobro vedel, kaj delaš. Ljudje smo lahko pasivni, lahko pa aktivni. Vse prevečkrat v svojih vsakdanjikih mislimo, da so nam odločitve vsiljene. Niso. Vedno imamo izbire. Ali so nam le te izbire všeč, pa je druga pesem. Predvsem pa nikoli pozabiti – mi smo tisti, ki moramo sprejeti posledice naših odločitev. Navsezadnje smo odrasli ljudje. Premalo se pogovarjamo o odgovornosti – odgovornosti politikov do države, navsezadnje pa tudi nas državljanov do naše države. Ko se tako radi obračamo k našim severnim sosedom, državam na severu Evrope, bi morali morda najprej to skopirati od njih – odgovornost. Odgovornost politika do funkcije, uradnika do funkcije, odgovornost državljana do države, do sistema. Odgovornost človeka do sočloveka, državljana do sodržavljana. In navsezadnje ter najbolj pomembno – odgovornost do nas samih. Odgovornost za naše odločitve in naše življenje.

Avtorica: Ajda Vodlan (Ajda piše)

Ajda je s pred kratkim začela pisati tudi tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.