KDO PLAČA? #Ajdapiše
Nič ni zastonj. Razen brezplačno kosilo – za tistega pa vemo, da je v resnici najdražje. Zakaj je pa potem na internetu skoraj vse zastonj?
Naj ponovim – nič ni zastonj. Zato tudi na internetu ni nič zastonj. Če želiš postaviti spletno stran, potrebuješ oblikovanje in izdelavo spletne strani, domeno (del spletnega naslova), vzdrževanje spletne strani in vsebino – torej vse fotografije in tekst. Potrebuješ oblikovalca, programerja, nakup domene, fotografa in tekstopisca. Vse to stane in če želiš, da je kakovostno, ni poceni. Lahko pa vse narediš tudi sam kot navsezadnje za gradnjo hiše ne potrebuješ vseh mojstrov, ampak si sam svoj mojster.
1.800.764.000 spletnih strani je obstajalo na internetu 18. septembra 2020 ob enih (www.internetlivestats.com). Internet (www – world wide web) je nastal marca 1989, prva spletna stran pa 6. avgusta 1991 (info.cern.ch). Neverjetno je, koliko vsebine smo dodali na internet v tako kratkem času in dodajamo jo čedalje hitreje. V letu 2016 smo število spletnih strani podvojili – iz 900 milijonov strani na 1.7 milijarde strani. Določeno število strani ni aktivnih, pa vendar smo lahko fascinirani nad našim delom.
Kdo torej financira te strani? Določene nastanejo v okviru projektov, nekatere izdelajo podjetja za predstavitve svojih dejavnosti, potem so še spletne trgovine, medijski portali in še marsikaj drugega. Spletne strani se financira z javnim denarjem in zasebnimi vlaganji. Mnogo spletnih strani je »osebnih« – politiki, zvezdniki in druge osebnosti si jih naredijo za večjo prepoznavnost, mnogi posamezniki pa pišejo različne bloge in druge zapise. Veliko strani pa se financira skozi oglaševanje.
Nameni spletnih strani so različni, velika večina jih je namenjenih informiranju. Zakaj nas nekdo informira? Ker nam hoče nekaj (pro)dati. Gre za direktno in posredno prodajo fizičnih izdelkov ter storitev (gradnja blagovne znamke in širjenje informacij). Gre pa tudi za (pro)dajanje informacij in drugih zapisov. Zakaj pišemo in zakaj beremo?
Če želimo kuhati, rabimo recept. Kuharsko knjigo kupimo, ker nam je jasno, da knjiga ni brezplačna stvar. Razumemo, da morajo biti avtor, fotograf, oblikovalec, tiskar in založba plačani za svoje delo. Lahko pa recept tudi poiščemo na spletu. Brezplačno! Toda kdo plača te brezplačne vsebine? Avtorja, fotografa, oblikovalca, in ne založbo, ampak v tem primeru programerja? Nekatere spletne strani se financirajo z oglasi. Nekatere nam skozi recepte prodajajo bodisi sestavine, bodisi kuharske pripomočke. Veliko je tudi kuharskih portalov, kjer ljudje sami objavljamo recepte. Portali se financirajo skozi oglaševanje, vsebino pa brezplačno ustvarjamo ljudje. Ljubiteljsko, prostovoljno. Na tak način polnimo veliko vsebin spletnih strani – skoraj celoten Facebook na primer.
Sharing is caring. Objavljamo, ker radi delimo. Fotografije, glasbo, informacije, zapise. Toda to zahteva veliko časa in na eni točki to ni več ljubiteljsko, temveč mora postati profesionalno. Sicer ni časa drugače služiti kruh. Kaj se torej zgodi z novinarji, pisatelji, navsezadnje tudi glasbeniki in igralci, če zahtevamo brezplačne vsebine brez oglaševanja in druge prodaje?
Brezplačne vsebine na internetu so izjemno dobrodošle – kaj vse vemo in znamo, ker imamo Google! Vendar pa so prinesle s seboj tudi izzive kot vsaka druga stvar. Če ne kupujemo časopisov, ker so informacije brezplačne na internetu, bi se morali vprašati – zakaj so brezplačne? Kako se financirajo portali in novinarji, tekstopisci in drugi ustvarjalci? Prevečkrat na to ne pomislimo, ker dokler ni potrebno plačati, »je pač fino«. Vendar ni fino. Kajti kot pravi pregovor – najdražje kosilo je brezplačno.
Glede na to, da se že dobro zavedamo, da živimo v svetu poplave informacij, kjer je težko izbrskati pravo resnico, smo naredili še premalo korakov pri zavedanju med samim dejanjem branja. Preveč samoumevno jemljemo brezplačne vsebine in se premalokrat vprašamo – kako se to financira? Raziskovalno novinarstvo namreč stane. Knjige stanejo, ker si morajo avtorji vzeti čas, da napišejo nekaj dobrega. Kakovost zahteva čas in čas je denar. Zato bodimo bolj pozorni pri branju, razmislimo, kaj beremo in predvsem – zahtevajmo dobre vsebine, hkrati pa se zavedajmo, da vsebine stanejo. Če jih ne plačamo direktno mi (nakup knjige, plačljivi portali in članki), jih skozi oglaševanje plača nekdo drug, ki ima interes. Kdo?
Ajda Vodlan (Ajda piše)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
Ajda je s pred kratkim začela pisati tudi tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.