Kam smo prišli?! V Grobljah oskrunili kulturni dom!
Dejanje, ki ga je neznani storilec naredil nad Kulturnim domom Groblje, ni prav nič kulturno, ampak gre za obsojanja vredno dejanje. Napis, ki se je pojavil na vhodu v grobeljski hram kulture pa je dokaj identičen napisom, ki jih je zadnje čase ob petkih mogoče videti na protestih v Ljubljani.
Minulo noč se je nekdo izživljal nad vhodom grobeljskega hrama kulture in sicer tako, da ga je popisal z barvo. Napis s kljukastim križem in zvezdo, ki je nastal v Grobljah, je identičen napisom, ki smo jih minuli petek videli v rokah nekaterih mladeničev oblečenih v rumene jopiče. Posamezniki zbrani v tej skupini sebe deklarirajo kot domoljubi in branike vse kar je slovenskega. Za tega, ki je popacal grobeljski hram kulture, bi težko rekli, da je domoljub. Morda so ga usta polna domoljubja, vendar v realnem svetu nikakor ni zmožen prakticirati. Prav tako je neznani storilec po vsej verjetnosti nepismen, saj bi med “svojim ustvarjanjem” lahko opazil tablo z napisom, da gre za kulturni dom.
Kot lahko vidite na fotografiji, gre neznanemu storilcu močno v nos nekdanji predsednik Republike Milan Kučan, saj ga enači z organizacijo Antifa. Kučan pa je kriv za vse njegove težave, ki jih ima. Kučan je tudi kriv, če mu doma pregori žarnica. Skratka njemu in še mnogim se dan in noč prikazuje Kučan, ki je kriv za vse tegobe tega sveta. Neznani storilec je na grobeljskih hram kulture narisal tudi nacistično svastiko in zvezdo in s tem pokazal, da še vedno živi v letih 1941-1945. V oči zbode tudi beseda smrt, ki jo je v zadnjem obdobju možno slišati prevečkrat in to tudi za besedno obračunavanje s političnimi nasprotniki. S smrtjo ni šale. Tudi, če je samo beseda, ki jo izgovorimo, ima hladno in srhljivo konotacijo. Smrt še prehitro pride, zato jo nikoli ne smemo klicati. Danes si zdrav, jutri te napade bolezen, na koncu pa te obišče še smrt. Ta te pa nikoli ne vpraša, če si rdeč ali bel, bogat ali reven, ampak te samo vzame.
Ob vsem tem se moramo vprašati kam plovemo? Če je še nekaj let nazaj naša barka plula naravnost, saj smo vsi veslali v isto smer, je zgodba danes čisto drugačna. Eni veslajo v desno, drugi v levo, barka pa stoji na miru oziroma tone. Za to krivdo v prvi vrsti nosijo naši politiki, ki jim je v zadnjih letih uspelo popolnoma razdeliti narod, na naše in vaše, na bele in rdeče. Na žalost pa prav zaradi tega nastajajo tudi takšni ekscesi, kot je ta v Grobljah.
Še nekaj let nazaj smo dobro vedeli kakšen meni nam ponujajo politiki in njihove politične stranke. Nekateri so nam obljubljali krompir z zeljem, drugi zeljem s krompirjem, nekateri pa samo krompir ali pa samo zelje. Ocvirkov nam niso nikoli obljubljali, ti so bili vedno prihranjeni za politike in elito. Danes na meniju ni več ne krompirja in ne zelja. Ostali so samo še ocvirki ter mastne roke in usta od tistih, ki se z njimi mastijo. Ob tem narod laja, karavana gre pa dalje.
Avtor: Miha Ulčar; Foto: bralec