Kaj ponuja poletje v Domžalah? #Ajdapiše

Kdaj si kolumnist lahko privošči, da piše o manj resnih temah, je vprašanje, ki si ga mnogokrat zastavljam. Moje mnenje je namreč, da smo utrujeni od služb, krožkov otrokov in vseh obveznostih, ki jih imamo, da dosegamo popolnost, ki jo vidimo na družbenih omrežjih. Ta utrujenost vodi v izgorelost, vodi v nezadovoljstvo, vodi pa še nekam – v politično in družbeno apatičnost. Ko nimamo časa, predvsem pa nimamo volje, da bi se ukvarjali z »resnimi temami«. Ko sem to razmišljala, sem se vprašala – kaj so resne teme? Kdo od nas se bo postavil na piedestal ene in edine Resnice ter ocenil, kaj je resno, kaj pomembno?

Moja prva objava na portalu Domžalec je bila v začetku korona karantene, ko sem iskala načine, kako bi preživljali čas v obdobju #ostanidoma. Tisto ni bila kolumna, temveč lahek prispevek mojih idej, kar je tudi današnji zapis. Zanimalo me je namreč, ali se je veliko spremenilo v primerjavi z lanskim letom – letos je manj dogodkov, kino v parku se je iz Češmina preselil na dvorišče k Berniku … Ali se v Domžalah čutijo posledice omejitev korona virusa? Se zaznava, da so nekateri ljudje izgubili službo? Ali občutimo spremembe? Maske, razkužila, omejitve v prostorih in naročanje na storitve. To se je spremenilo, vendar kaj pa s tistimi poletnimi užitki. So še možni?

Spodaj je nekaj mojih najljubših poletnih užitkov. Ker poletje mora biti čas, ko se upočasnimo. Kajti zgolj takrat, ko upočasnimo, se pričnejo kreativnosti in se pričnejo resni pogovori ob večerih v družbi naših najdražjih. Navsezadnje pa so o užitkih resno razglabljali že grški filozofi – je užitek lahko vedno dober ali je dober le, če ga podpira neko spoznanje? Kaj je smisel človeškega življenje? Spoznanje ali užitek? Hedonizem je filozofski nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje in beseda seveda izvira iz grščine.

Ko razmišljaš, ugotoviš, da neresnih tem ni. Nihče nima pravice se postaviti na piedestal in ti sporočiti, kaj je resno, kaj pomembno. Kajti, ko razmišljaš o užitkih, hitro ugotoviš, kako družbeno so vezani, sploh v ta potrošniški motor. Ko je Instagram poln slik vseh teh užitkov – potovanj, dobrih avtomobilov, vrhunske hrane… Vsi za naslednjim vogalom iščemo nov užitek. »Ker trdo delamo, si ga zaslužimo.« Je to potem res lahko užitek, ali je le plačilo in pavza? Zame je užitek predvsem tudi razmislek …

1. Poletje v Domžalah je ledena kava v Centralu. Je mangov sladoled v Dolce Vita. Ali pa fantastična tortica v Tibuju. Morda pa je poletje tisti klasični, najboljši espresso v Češminu in kepica vanilijevega sladoleda.
2. Poletje so tudi topli večeri in kozarčki česa močnejšega, najraje z mehurčki – v Hiši na travniku, kjer se vidijo gore ali pa v centru Domžal, kjer iz Flerina opazuješ pročelje čudovitega Bernika.
3. Poletje v Domžalah je kino na prostem. Ponavadi v Češminovem parku, letos pa pri Berniku in seveda v Arboretumu.
4. Poletja so tudi večerni sprehodi v Arboretumu, koncerti v Rozariju, kino na travniku in postanki v kavarni. V družbi kužka, prijateljev ali svoji družbi.
5. Poletja so sprehodi ob Bistrici in ohladitev nog v premrzli vodi.
6. Poletja so večeri na Kolovozu ali drugih kolesarskih parkih v občini. Poletje je tudi jutranja vožnja s kolesom. Do izvira Kamniške Bistrice, če imaš kondicijo. Ali pa le ob Bistrici, če je nimaš.
7.  Poletje je tudi ohladitev med drevesi na Pravljičnem Šumberku.
8. Poletje je čas za izposojo knjig v domžalski knjižnici in branje na klopcah. Je čas za resne knjige, čas za romane in čas za smeh – kot ga obljublja Karolina v svoji novi knjigi.
9. Poletje so pogovori s prijatelji pod zvezdami v parku. Ali pa doma. In za poslušanje dobre glasbe.
10. Poletje je čas za počitek. Užitek. Pa tudi čas za razmislek – kam gremo kot posamezniki? Kje si želimo biti naslednje leto ob takem času. Ni le zadnji decembrski dan čas za pisanje zaobljub. To bi moral biti prav vsak dan.

In kaj je zame največji poletni užitek? Ko se ustaviš za trenutek in občuduješ naravo. Ko je toplo in lepo. Eden večjih razlogov izgorelosti ni le preveč dela v službi – je predvsem ta naša potreba, da v prostem času naredimo še več. Da obiščemo še več krajev, preizkusimo še več dobre hrane … Več, več, več. Nikoli ni dovolj in to nas utrudi. Zato je včasih tisti pravi užitek, tisti pravi luksuz – ko se ustavimo in preprosto smo. Dihamo. Obstajamo. Živimo. Tudi to je dovolj.

Avtorica: Ajda Vodlan (Ajda piše)