Franc Bernik in njegova kulturno-socialna vloga v Domžalah v prvi polovici 20. stoletja

Že dlje časa je v Domžalah tlela zamisel o ponovnem natisu temeljnih knjig Franca Bernika. Pred dnevi je izšla prva knjiga, ki sega v leto 1923 in je izjemnega pomena za zgodovino mesta Domžale, na vseh področjih življenja in dela med leti 1900 in 1923. Sledil bo še ponatis treh knjig. O knjigi, ki ne bi smela manjkati v nobenem domžalskem domu in avtorju sta v Knjižici Domžale v ponedeljek, 6. julija 2020, spregovorila poznavalec Franca Bernika zgodovinar in arhivist mag. Blaž Otrin in urednica Cveta Zalokar.

Franc Bernik (1870-1948), duhovnik, gospodarstvenik, kronist in pisatelj se je rodil v Šentvidu nad Ljubljano. Po besedah mag. Blaža Otrina njegovo življenje v tistih časih ni bilo rožnato. Rodil se je kot drugi otrok, ko je bila na poti sestra kot tretji otrok, jim je umrl oče, ki je bil učitelj. Zaradi očetove zgodnje smrti se je družina preselila k maminim sorodnikom v Trato. Po opravljeni maturi na državni gimnaziji v Ljubljani je Bernik 1890 vstopil v ljubljansko bogoslovje, kjer je obiskoval tudi bogoslovno učilišče, ki ga je zaključil 1894, ko je bil posvečen v duhovnika. Njegovo prvo službeno mesto je bila Borovnica, kjer je bil od 1894 najprej kaplan, po smrti tamkajšnjega župnika pa je 1898 prevzel službo administratorja župnije. Ob koncu 1898 je bil kot kaplan premeščen v župnijo Vrhnika. Mladi kaplan France je imel neizmerno željo po delu v kmečki fari, kjer bi začel vse od začetka. Tako mu je bilo po večletnih prošnjah za premestitev leta 1903 to le omogočeno ter je prišel za beneficiata na Goričico kjer je že leto kasneje zgradil pokopališče.

Urednica knjige in direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Cveta Zalokar, ki je tudi vodila pogovor, je podala veliko podatkov o Francu Berniku. Prizadeval si je za ustanovitev župnije in leta 1908 postal prvi domžalski župnik. Razen v času druge svetovne vojne je tam deloval do smrti. Junija 1941 ga je aretiral gestapo in zaprl v Mengšu. Zaradi dobrih odnosov z nemško manjšino v Domžalah je uspel izposlovati dovoljenje za odhod v Ljubljano, kjer je kot begunec prebival ves čas okupacije. V Domžale se je vrnil avgusta 1945.

Bil je med ustanovitelji leta 1904 novoustanovljenega Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva. V njegovem okviru je vodil pevski zbor in režiral dramske predstave. Pomembno je vplival na razvoj in delovanje socialnih ustanov, ki so skrbele za preprečevanje revščine med delavci in za socialno samopomoč med člani društva. Njegova zasluga je tudi, da so Domžale leta 1910 dobile novozgrajeni Društveni dom, ki je še danes najlepši secesijski objekt v kraju. Vodil je Hranilnico in posojilnico, ustanovil Strojno zadrugo, Kitarsko in Konsumno društvo, organiziral je delavstvo; 1907 je ustanovil Strokovni odsek slamnikarskega delavstva v Domžalah. Dobrodelni dom, otroški vrtec in zavetišče za otroke. Povečal je cerkev in jo dal poslikati freskarju Slavku Pengovu.

Zalokarjeva je tudi povedala, da je France Bernik v samozaložbi izdal tri knjige o zgodovini Domžal in napisal kroniko župnije Domžale, ki obsega več kot 1.800 strani. Po letu 1945 zaradi spremenjenih družbenopolitičnih razmer in bolezni ni več aktivno sooblikoval dogajanja v Domžalah. Začel je pisati tretji del Zgodovine fare Domžale, a je delo ostalo nedokončano. Poleg samostojnih verskih in zgodovinskih knjig je objavil tudi več člankov in skladb v Cerkvenem glasbeniku leta 1893–1901 in Duhovnem pastirju 1918, 1919.

Franc Bernik na območju domžalske fare ni opravljal le svojega življenjskega pastoralnega poslanstva, pač pa je v vsestransko razdajajočem življenju obeležil Domžale na mnogih področjih. Pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je zato pričel z delom uredniški odbor in pripravil vsebinski, terminski in finančni načrt projekta, ki poteka ob podpori Občine Domžale. Tako je pred kratkim izšel ponatis knjige Zgodovina fare Domžale 1, ki je prva izmed štirih knjig projekta ponatisa knjig Franca Bernika. Po besedah Zalokarjeve bodo med leti 2020 – 2022 pripravili nove natise treh kronik, pri čemer so se odločili, da jih bodo izdali v enotni, posodobljeni in tehnično kvalitetnejši knjižni obliki. Tako je sedaj pred nami »Zgodovina fare Domžale 1«, sledil bo ponatis »Zgodovina fare Domžale 2« ter delo »Z nekdanje Goričice«. Seveda kronike niso posvečene zgolj cerkvenemu življenju tistega časa. Zalokarjeva je še povedala, da bo izjemno pomembna in zahtevna priprava četrte knjige ohranjenega rokopisa »Zgodovina fare Domžale 3«, v kateri je popisano dogajanje od leta 1940 do 1948, v njej pa bodo zbrani tudi številni strokovni članki in prispevki, s katerimi bodo osvetlili življenje in delo Franca Bernika, s poudarkom na delovanju v Domžalah. Zbrano in objavljeno bo tudi obsežno fotografsko gradivo, saj je Peter Naglič iz Šmarce v tistem času fotografiral tudi delovanje župnije Domžale.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar