Blagoslov vozil na Krištofovo nedeljo v župniji Domžale
V nedeljo, 26. julija 2020, smo obhajali Krištofovo nedeljo, na ta dan pa je sovpadel tudi god Sv. Joahima in Ane, staršev device Marije. Na Krištofovo nedeljo (god sv. Krištofa je bil v petek, 24. julija) v Katoliški cerkvi v Sloveniji po svetih mašah blagoslovijo prevozna sredstva in udeležence v prometu. Ob tem lahko verniki oddajo tudi dar za srečno prehojen ali prevožen kilometer, ki ga namenjajo misijonski organizaciji MIVA, ki skrbi za prevozna sredstva misijonarjev.
Blagoslov prevoznih sredstev in udeležencev v prometu je na Krištofovo nedeljo po vseh svetih mašah potekal tudi v domžalski župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja. Po sveti maši je šel duhovnik po vseh parkiriščih ob cerkvi in blagoslovil vozila ter udeležence v prometu. Ob blagoslovu so šoferji prejeli posebno nalepko, ob tem pa so bili povabljeni, da so ob blagoslovu darovali za prevozna sredstva naših misijonarjev: “Naj se naša hvaležnost za vse srečno prevožene kilometre pokaže tudi s tem, da preko MIVE pomagamo misijonarjem pri nakupu prevoznih sredstev zanje.”
Sveto mašo ob 8. uri je daroval Andrej svete, duhovni pomočnik v župniji Domžale, ki je po maši tudi blagoslovil vozila in udeležencev v prometu.
Blagoslov udeležencev v prometu:
“Dobri Bog, bodi z nami na cestah tega življenja. Obvaruj nas in vse udeležence v prometu pred nevarnostmi in nesrečami. Varuj nas pred nepazljivostjo, lahkomiselnostjo in hitenjem. Na priprošnjo svetega Krištofa nas spremljaj, da se z vseh poti vedno varno vrnemo domov, po Kristusu, našem Gospodu. Amen.”
Blagoslov vozil:
“Gospod Bog, zatekamo se h tebi in te prosimo, blagoslovi ta naša vozila. Naj nam brez škode služijo na potovanjih, pri delu in razvedrilu. Pomagaj nam, da z vožnjo ne bomo postavljali v nevarnost sebe in drugih. Daj, da bomo obzirni do vseh, da bomo vedno pripravljeni ljudem pomagati in bomo tako tvoje priče vedno in povsod. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.”
Sveti Krištof
V dvanajstem stoletju je nastala legenda, da se je Krištof po naročilu pobožnega puščavnika nastanil ob deroči reki in čez njo na splavu prevažal in na ramah prenašal potnike. Nekoč ga je klicalo neko dete, naj ga prenese. Velikan ga je vzel na ramena in dete je postajalo vedno težje. Kot da bi nosil ves svet! »Še več kot ves svet nosiš, Krištof,« se je oglasilo dete. »Nosiš tistega, ki je ustvaril nebo in zemljo. Jaz sem Jezus Kristus. Zasadi svojo palico v zemljo in ozelenela bo. Po tem boš spoznal, da si res nosil mene.« Povod za to legendo je njegovo ime Krištof Kristonosec. To legendo prikazujejo svetnikove upodobitve. Legenda je dala tudi pobudo, da so si sv. Krištofa izbrali za svojega zavetnika čolnarji in splavarji, nosači in vozniki pa tudi romarji in drugi popotniki. V novejšem času je postal zavetnik avtomobilistov in v marsikaterem avtomobilu najdemo pritrjeno plaketo z njegovo podobo.
Na Krištofovo nedeljo, tisto, ki je najbližja godu sv. Krištofa, pri nas od leta 1987 poteka darovanje za vozila, namenjeno misijonarjem. Pobudo za to je dala organizacija MIVA, akcija pa poteka pri nas pod geslom »Za vsak srečno prevožen kilometer en stotin«.
Sveta Joahim in Ana
Joahim in Ana, starša Device Marije, sta bila kraljevega Davidovega rodu, iz katerega naj bi izšel obljubljeni Mesija. Kmalu po poroki sta razdelila svoje premoženje na tri dele. Tako sta darovala za svetišče, za ubožce in za njuno preživnino. Nista pa imela otrok, ki sta si jih zelo želela, zato je Ana molila v Gospodovi hiši, naj se Gospod ozre nanjo in ji da sina, ki ga bo Bogu darovala vse dni svojega življenja. Legenda pripoveduje, da je angel zakonca potolažil in jima razodel, da bosta dobila hčer, ki bo v veselje vsemu človeštvu; dasta naj ji ime Marija. Razodeta verska resnica pa je, da je bila Marija, Anina in Joahimova hči, spočeta brez madeža izvirnega greha. Ano upodabljajo, ko razlaga Mariji Sveto pismo; zelo mnogo podob in kipov jo kaže kot sv. Ano »Samotretjo«, ko objema svojo hčer Marijo in dete Jezusa. Kako je Ana priljubljena svetnica, dokazujejo številna krstna imena po vsem svetu.Na Slovenskem je njej posvečenih več farnih in podružničnih cerkva, imamo pa tudi več božjih poti sv. Ane.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
