9 zgodovinskih dejstev, ki jih niste vedeli o Domžalah

Domžale so ena redkih slovenskih občin, kjer število prebivalcev še vedno konstantno narašča. Leta 2010 nas je bilo dobrih 33.000, letos že 36.675 ob zadnjem štetju. Nekaj se nas je tukaj rodilo, nekateri so se v Domžale preselili. Lokacija je privlačna predvsem za mlade družine, ker je Ljubljana, kjer je večina delovnih mest, zelo blizu, hkrati pa je dovolj prostora za rekreacijo in preživljanje prostega časa. Čeprav je mesto mlado, pa je zgodovina Domžal in okolice zanimiva. Nekaj zanimivih dejstev, ki jih morda niste vedeli …

1. Napoleonova vojska se je 8. septembra 1813 na Mengeškem polju spopadla z avstrijsko vojsko. Tega leta je bil Napoleon tudi poražen v bitki narodov oziroma bitki pri Leipzigu in to je bil tudi konec Ilirskih provinc na Slovenskem. Na Mengeškem polju je po bitki ostalo tudi več topov in med drugim tudi konjeniška sablja. Več pa si preberite v Brojanovi knjigi Domžalci in njihov čas.

2. Prešernov stric je služboval na Goričici kot duhovnik med letoma 1824 in 1837 in naš največji pesnik ga je hodil obiskovati. Pravijo, da se je tu tudi zaljubil…

3. Železniški promet na poti Ljubljana – Kamnik je bil trajno ukinjen med 1968 in 1978 in zgolj sreča je, da takrat niso pospravili tudi tirnic ter so kasneje povezavo ponovno odprli. Javni promet so takrat ukinili zaradi nerentabilnosti in ker je bil v vzponu avtobusni prevoz, ki je lahko bolj fleksibilno ustavljal. Proga se dejansko ni porušila, ker se je uporabljala za tovorniški prevoz, ki pa so ga domžalska in kamniška podjetja zelo drago plačevala. Že leta 1868 so sicer Kamničani prvič zaprosili za graditev kamniške proge, ki pa je bila nato odprta 28. januarja 1891. Vožnja je v začetku trajala 72 minut in do leta 1923 vozila zgolj do kolodvora Ljubljana – Šiška. Več si lahko preberete tukaj.

4. Domžale so postale mestna občina 19. aprila 1952 in ta dan še danes praznujemo kot občinski praznik – čeprav nismo več mestna občina. Mestne občine imajo praviloma najmanj 20.000 prebivalcev in vsaj 15.000 delovnih mest, hkrati pa so geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja. Nekatere pa so mestne občine pretežno zaradi zgodovinskih okoliščin.

5. In kdaj dejansko naj bi bilo to območje prvič naseljeno? Že zelo dolgo nazaj – nekje med 12.000 in 15.000 let nazaj. V Babji jami so našli sledove ledenodobnega lovca, kosti pragoveda, zobovje volka, bobra, alpskega svizca in nekaterih drugih živali. Več o jami, Krumperku in Gorjuši pa si preberite tukaj.

6. O izvoru imena Domžale sta najbolj znani razlagi, da ime pomeni pokopališče (iz staro slovanščine), po drugem izročilu pa naj bi bil to breg ali obrežje reke. Ime Domžale se pojavi v času turških vpadov.

7. Na območju današnjega makadamskega parkirišča je nekdanje stala tovarna slamnikov, ki je kasneje postala »kraljestvo pijač« – Alko, destilerija in tovarna likerjev. Najprej so kuhali kis, potem tudi marmelade, kasneje pa so bili znani predvsem po domžalskem sadjevcu. Stavbo so podrli leta 1986 in nato še načrtovali, da se bo nekoč tam zgradil hotel. Več si pa preberite v Brojanovi knjigi Počivajoči Domžalski spomin.

8. V Domžalah se nahaja tudi Plečnikova dediščina – kor v domžalski cerkvi, Vrečarjev portal na Kolodvorski ulici, Končanov nagrobnik na pokopališču, Zajčevo znamenje v Češminovem parku (ja, v parku! – verjetno ste se sprehodili mimo pa sploh niste vedeli), in še drugi, kar si lahko preberite na strani Visit Domžale.

9. Slamniki. Zanimivih dejstev o slamnikarstvu je toliko, da bi bil to lahko popolnoma nov članek. Mene je najbolj presenetil podatek, da je v zlati dobi slamnikarstva v Domžalah bilo letno narejenih tudi po milijon slamnikov, ki so se nato prodajali po Evropi in drugod po svetu. Bilo pa je v Domžalah kar 25 tovarn slamnikov. Poletje pa je navsezadnje čas, da si tudi omislite pravi domžalski slamnik iz slame in ne plastičnih materialov. Po meri vam ga sešije Ana Cajhen.

Avtorica: Ajda Vodlan