Alzheimer caffe: Vpliv ekonomskega stanja na življenje starejših

V sodelovanju Doma upokojencev Domžale, Knjižnice Domžale in Spominčice Domžale potekajo pogovori o demenci, ki nosijo ime Alzheimer caffe. Pogovori so namenjeni vsem, ki se na kakršenkoli način srečujejo z boleznijo demence. Gost tokratnega srečanja je bil dr. Peter Seljak, ki je strokovno, znanstveno in raziskovalno aktiven na področjih izobraževanja, organizacije, nepremičninskega posredovanja, ekonomije, socialnega podjetništva, prostovoljnega dela in gerontologije.

V organizaciji Doma upokojencev Domžale, Knjižnice Domžale ter Društva Spominčica – podružnica Domžale je v četrtek, 24. oktobra 2019, v prostorih Knjižnice Domžale potekal pogovor o demenci, ki sovpada v dogodek Alzheimer Caffe – pogovori o demenci. Pogovora sta se udeležila gosta dr. Peter Seljak in dr. Nikolaj Lipič.

Dr. Peter Seljak je doktor znanosti na področju socialne gerontologije, magister znanosti na področju kadrovskega menedžmenta in diplomirani organizator dela. Strokovno, znanstveno in raziskovalno je aktiven na področju izobraževanja, nepremičninskega posredovanja, ekonomije, organizacije, socialnega podjetništva, prostovoljnega dela in gerontologije. Njegove projektne izkušnje se nanašajo na aktivnosti pri prijavi projektov ter vodenja in sodelovanja v nacionalnih in mednarodnih projektih. Je individualni član Socialne zbornice Slovenije in Gerontološkega društva Slovenije, kjer je član Nadzornega odbora. V okviru projekta Socialna aktivacija je zaposlen na Gerontološkem raziskovalnem inštitutu.

Dr. Nikolaj Lipič je doktor znanosti na področju socialne gerontologije. V dodiplomskem izobraževanju je pridobil naziv profesor matematike in geografije, v podiplomskem magistrskem izobraževanju 2. bolonjske stopnje pa naziv magister turizma. Raziskovalno je usmerjen na področja metodologije in raziskovanja, timskega dela in odličnosti storitev, demografije na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter razvoja statistične pismenosti različnih generacij. Posebej se ukvarja z izobraževalno prikrajšanimi ciljnimi skupinami, kjer velja izpostaviti izkušnje dela z Romi, osebami s posebnimi potrebami in osebami s težavami s težavami v duševnem zdravju in v duševni stiski. Ima opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Je individualni član Socialne zbornice Slovenije. Od marca 2017 je predsednik Gerontološkega društva Slovenije.

Oba gosta sta podala ob slikovni prezentaciji na projekcijskem platnu svoje poglede na reševanje starejše populacije ter o tem, kako naj starejša populacija dela, da bo lažje prebrodila tretje življenjsko obdobje. Starost je obdobje najbolj intenzivnih sprememb zaradi različnih dejavnikov, ki imajo vpliv na kakovost življenja. Zaradi večplastnega življenjskega obdobja se pri ohranjanju kakovosti življenja v starosti vključujejo tudi medicinske sestre, ki z zdravstveno vzgojnim delovanjem prispevajo k vzdrževanju zdravja kot enem od dejavnikov kakovosti. Kakovost življenja se s starostjo spreminja zaradi mnogih dejavnikov kot so zdravstveno stanje, samostojnost, smrt, odhod otrok, odhod v dom, ekonomsko stanje, socialni odnosi….Kjer igra predvsem zdravje starostnikov pomembnejšo vlogo. Starostniki so se pripravljeni spoprijeti z izzivi, ki vplivajo na izboljšanje kakovosti njihovega življenja, kar v prvi vrsti pomeni skrb za zdravje. Pomembno je, da je starostnik aktivno vključen v zdravstveno obravnavo in tako ohranja samostojnost in avtonomijo ter zadovoljstvo z življenjem.

Kakovost življenja v pozni odraslosti se opredeljuje v smislu niza socialno materialnih meril, ki določajo pogoje posameznikovega življenja in prispevajo h kakovostnejšemu življenju starostnikov. Merila so primerno stanovanje, dostopnost zdravstvenih in socialnih storitev, zadostna pokojnina, ki pa je žal za večino ni. Kakovost življenja dandanes tako pomeni dobro fizično, materialno, socialno in čustveno počutje, na katerega vplivajo objektivni parametri. Osnovne predpostavke so staranje sodobnih družb, spremenjena sestava sorodstva, sprememba gospodinjstev, upadanje števila rojstva otrok, višanje pričakovane življenjske dobe, boljši pogoji kot so zdravje, osebna higiena, zdrav način življenja, prehrana, boljši pogoji bivanja…Staranje prebivalstva in povečanje življenjske dobe pa povzroča pritiske na pokojninski sistem, socialno varstvo, zdravstvo in vpliva na socialno prikrajšanost, izoliranost ter medgeneracijska nesoglasja. Starejši ljudje pa so ranljiva skupina, za katere je značilna finančna, materialna, zaposlitvena in stanovanjska prikrajšanost in neugoden položaj pri sestopu do pomembnih virov. Zato imajo ranljive skupine v primerjavi z drugimi slabši izhodiščni položaj za uspeh in imajo manj virov, kot so denar, informacije, zveze in veščine za tržno tekmo za omejene dobrine…

Avtor: Miro Pivar; Foto in video: Miro Pivar

 

 

Komentarji uporabnikov
Tagi