Zakaj bi bili osamljeni?

Ko gorijo praznične luči in se zdi, da so vsi srečni in z nekom, osamljenost postane še bolj težka. Osamljeni so ne le samski temveč tudi poročeni, otroci, stari, mladi … Človek je, kljub tehnološkem razvoju, ki mu zagotavlja samostojnost, del družbe. Z nekom je lepo podeliti besede, poglede, poljube in tišino. V prazničnem času se prav tako pokaže, kako blizu smo zares s tistimi s katerimi živimo. Praznike doživljamo različno glede na starost: otrokom so darila največje veselje, mladim je to čas zabave in norenja, odraslim obveza, da bodo poskrbeli za mlajše in starejše, starejšim pa novoletni prazniki predvsem pomenijo soočanje z minljivostjo in strahom, ali bodo še pri močeh in samostojni. Nekateri so samote navajeni in jo tudi imajo radi, odvajeni gneče in množic se najbolj prijetno in varno počutijo doma. Najlepše je, če praznike praznujejo vse generacije skupaj, kar pa v današnjem času skorajda ni mogoče zaradi različnosti interesov in dejstva, da se nismo pripravljeni prilagajati. Prazniki pridejo in gredo. Ostanemo ljudje, ki štejemo čas naprej.

Osamljenost pa ni bolezen, je stanje duha. Namesto, da čakamo na druge, ki bodo odgnali našo žalost in nas potegnili v svoj krog življenja, je začetek novega leta priložnost za nove ideje, kako si polepšati vsakdanjik po lastnih močeh. Nekaterim veliko pomenijo konjički, drugim gibanje in rekreacija, tretjim druženje s prijatelji. Bolje je, če smo za svoje konjičke in želje znali poskrbeti že v času pred upokojitvijo, saj je potem odhod v pokoj manj boleč in veliko bolj dobrodošel. Človek, ki zna poskrbeti ne le za obveznosti temveč tudi za druženje in sprostitev, je bolj zdrav in dlje mladosten. Ko se ukvarjamo z branjem, raziskovanjem, zbiranjem, pisanjem, risanjem in podobnim, spodbujamo svojo domišljijo in smo z življenjem bolj zadovoljni. Takšni ljudje tudi v starosti lažje naredijo korak k spoznavanju novih ljudi. Današnji čas je starostnikom bolj naklonjen kot prejšnji v smislu, da za to populacijo ponuja veliko več aktivnosti kot nekoč. Izobraževanja za ti. tretje življenjsko obdobje, brezplačni tečaji računalništva, potovanja, kulturna društva in še veliko drugih projektov podpira ohranjanje aktivnosti pri starejši populaciji.

Člani Društva Šola zdravja nas povsod po Sloveniji s svojo oranžno barvo vabijo k preprosti vadbi imenovani metoda 1000 gibov. Zbrani v lokalne skupine se vsakodnevno srečujejo in vadijo po metodi Nikolaya Grishina, ki je primerna za vse starosti (odrasle, starejše, otroke, mladino). Teh vsakodnevnih srečanj se udeleženci veselijo iz več razlogov: dan začnejo z obveznostjo, ki jim prinaša boljšo razgibanost, prijetno druženje in je vir številnih zanimivih dogodivščin. Redna fizična aktivnost in vsakodnevno druženje z vrstniki ima pomemben preventivni vpliv na boljše psihofizično stanje članov Šole zdravja, ta projekt podpira Ministrstvo za zdravje. Zavedanje o pomenu gibanja in druženja je bolj prisotno pri ženskah kot pri moških, vsaj ankete Šola zdravja po zadnjih podatkih kažejo, da je tako (vadbe se udeležuje 86% žensk in 14°% moških). Povprečna starost članov je 65 let, v društvo pridejo največkrat na povabilo prijateljev in znancev. Udeleženci jutranje vadbe ugotavljajo, da se po njej počutijo bolje, da so izboljšali svojo gibljivost, koordinacijo, moč, vzdržljivost in spretnost, veliko pomena dajo tudi boljši vključenosti v lokalne dogodke in občutek pripadnosti okolju v katerem živijo. Cilj društva je v svoje aktivnosti (predvsem vadbo) vključiti vse starostne skupine, zaposlene, brezposelne, skratka vse, ki si želijo razgibati telo in duha.

Razlogov za vključitev v eno izmed aktivnosti je dovolj, zato ne odlašajmo z odločitvijo, da si naredimo lepši in bolj vznemirljiv vsakdan.