Odnos med mamo in najstniško hčerko ni vedno enostaven
Puberteta prinaša v razmerje med mamo in hčerko nove dimenzije (ne)razumevanja
Vloga mame kot starša je zelo pomembna in obsega številne naloge, ki vplivajo na otrokov razvoj, počutje in oblikovanje osebnosti. Mama pogosto predstavlja prvo osebo, s katero otrok vzpostavi močno čustveno povezavo. Med mamo in otrokom, bodisi s sinom bodisi s hčerjo, se tkejo različne vezi in navezanosti. Tokrat se bomo podali v razumevanje relacije mama – najstniška hči. Odnos med mamo in hčerko je lahko bogat in izpolnjujoč, vendar je tudi zahteven in zahteva stalno delo, komunikacijo in prilagajanje.
Najstniško obdobje, ki običajno zajema starost med 12. in 18. letom je znano po hitrih in intenzivnih spremembah tako na fizičnem kot na čustvenem in družbenem področju. Puberteta prinaša pomembne hormonske spremembe, ki vplivajo na telo in čustva, kar vodi do nihanj razpoloženja, povečane občutljivosti in občutka negotovosti. Dekleta v tem obdobju doživljajo hitre telesne spremembe, kot so rast prsi, pridobivanje teže in pojav menstruacije. Te spremembe lahko povzročijo zmedenost ali negotovost glede lastnega telesa, kar lahko vpliva na samozavest. Današnja dekleta so tudi pod večjim družbenim pritiskom. Pogosto se soočajo z močnimi pričakovanji glede videza, vedenja in uspeha. Družbeni mediji na drugi strani še povečujejo te pritiske, saj pogosto prikazujejo nerealistične standarde lepote in uspeha.
Kako se kot mama približati “tornadu”, nasičenim s preobčutljivostjo, negotovostjo in nenazadnje razočaranostjo, smo se pogovarjali z Ano Trček, mag. religiologije in etike, družinsko in zakonsko terapevtko.
Kaj je pogosto največji šok, ki ga mame doživljajo ob intenzivnih spremembah, ki jih dekleta doživljajo v času pubertete?
Največji šok, ki ga mame pogosto doživljajo, je hitrost in intenzivnost sprememb, ki jih prinaša puberteta. Hčerka, ki je bila nekoč prijazna in odprta, se lahko nenadoma začne zapirati vase, postane bolj uporniška in čustveno oddaljena. Te spremembe lahko ustvarijo občutek izgube za mame, ki imajo občutek, da ne prepoznavajo več svojega otroka. Poleg tega se dekleta v puberteti začnejo soočati z izzivi, kot so telesne spremembe, prvi resnejši konflikti z vrstniki in iskanje lastne identitete, kar lahko vodi do čustvenih izbruhov, nihanj razpoloženja in povečane občutljivosti. Mame so pogosto presenečene nad intenzivnostjo teh sprememb in nad tem, kako hitro lahko hčerka preide iz veselja v jezo ali iz samozavesti v negotovost. Te spremembe zahtevajo od staršev, da se hitro prilagodijo novim okoliščinam in razvijejo nove strategije za podporo in komunikacijo s svojo najstnico.
V čustvenem navalu, razburjenju, jezi je težko začeti dialog. Kaj svetujete mamam, ko se ujamejo v hčerkin »tornado«?
Dobro je, da mame v teh trenutkih ohranijo mirno kri in se ne pustijo potegniti v vrtinec čustev. Pomembno je, da se odzovejo z empatijo, da hčerki dajo prostor in čas, da se umiri, ter da poskušajo začeti dialog, ko se čustva poležejo. Ključno je, da ne sodijo ali kritizirajo, temveč prisluhnejo in poskušajo razumeti, kaj se skriva za hčerkino reakcijo.
Na kakšen način se mama lahko približa hčerki, da bi ohranila zaupljiv prijateljski odnos in ne nastopila preveč pokroviteljsko?
Mama lahko ohrani zaupljiv odnos tako, da hčerki pokaže spoštovanje do njenega mnenja in čustev ter jo vključi v pogovore brez pokroviteljskega tona. Pomembno je, da se mama postavi v vlogo sogovornice, ki želi razumeti, ne pa nadzirati. Odprtost in iskrenost v komunikaciji ter spoštovanje hčerine neodvisnosti so ključni za ohranjanje prijateljskega odnosa.
Običajno so očetje tisti, ki postavljajo meje. Ali bi v odnosu mama – hči tudi mama morala postavljati določene meje in na katera področja naj bi bile te meje osredotočene?
V odnosu mama – hči je izjemno pomembno, da tudi mama postavlja meje, saj so le-te ključne za zdrav razvoj hčerke. Meje ne zagotavljajo le varnosti, temveč tudi strukturirajo otrokovo okolje, kar pripomore k občutku stabilnosti in jasnosti v življenju. Pomembno je, da mama postavlja meje na področjih, kot so varnost (npr. glede uporabe tehnologije, izhodi, druženje), spoštovanje (do sebe, drugih in avtoritet) ter odgovornost (opravljanje šolskih in domačih obveznosti). Mama naj se osredotoči na to, da so meje jasne, dosledne in postavljene z ljubeznijo, pri čemer je ključno, da hčerki razloži razloge za te meje, da jih bo razumela kot skrb za njeno dobrobit, ne kot omejevanje. S tem mama ne samo varuje hčerko, temveč ji tudi pomaga razvijati odgovornost in spoštovanje do pravil, kar je pomembno za njeno prihodnost.
V najstniškem obdobju so najstniki še toliko bolj občutljivi na zasebnost. Verjetno marsikatero mamo zaskrbi, da bo ob ohranjanju hčerkine zasebnosti izgubila nadzor nad njenim življenjem?
To je povsem razumljivo, vendar je pomembno, da mame razumejo, da spoštovanje hčerine zasebnosti ne pomeni izgube nadzora. Namesto nadzora naj raje gradijo odnos zaupanja, kjer bo hčerka vedela, da se lahko na mamo obrne, ko bo potrebovala pomoč ali nasvet. Mama naj se osredotoči na ustvarjanje okolja, kjer bo hčerka čutila varnost in podporo, ne pa nadzora.
Ali se pogosto zgodi, da se tudi mame znajdejo v negotovosti, kako vzgajati najstnice in se spopadati z vsakodnevnimi konflikti?
Da, negotovost pri vzgoji najstnic je zelo pogosta med mamami, saj najstniško obdobje prinaša številne izzive, ki jih je težko obvladati. Mnoge mame se soočajo z vprašanji, kot so, kako najti pravo ravnovesje med strogostjo in podporo, kako učinkovito komunicirati z uporniško hčerko in kako se odzvati na konflikte, ki so v tem obdobju pogosti. Včasih se zdi, da se stari vzgojni pristopi ne obnesejo več in da je vsaka situacija nova in nepredvidljiva. Pomembno je, da mame razumejo, da je negotovost naravni del starševstva, zlasti v tako turbulentnem obdobju, kot je puberteta. Pomembno je tudi, da so pripravljene priznati svoje napake in se iz njih učiti, saj je vzgoja proces, ki zahteva prilagajanje in rast tako staršev kot otrok.
Ali si lahko v teh primerih kako pomagajo ali se udeležijo strokovne podpore?
Absolutno, mame lahko veliko pridobijo z iskanjem strokovne podpore ali udeležbo na delavnicah, ki so namenjene staršem najstnikov. Takšne delavnice, kot je ta, ki jo izvajamo v ŠRCD – RAZUMEVAJOČA MAMA, SIJOČA NAJSTNIŠKA LETA, ponujajo priložnost za pridobivanje novih znanj, strategij in uvidov, ki lahko pomagajo pri vsakodnevnih izzivih vzgoje. Poleg tega omogočajo tudi izmenjavo izkušenj z drugimi starši, kar lahko prinese občutek, da v svoji situaciji niso sami. Strokovna podpora, kot so terapevti, svetovalci ali skupine za podporo staršem, lahko mamam pomaga razviti boljše komunikacijske veščine, obvladovati konflikte in izboljšati odnose z njihovimi hčerkami. Pomembno je, da mame vedo, da je iskanje pomoči znak moči in ne šibkosti, saj kaže na njihovo željo, da bi bile najboljše možne mame in da bi svojim hčerkam ponudile najboljšo možno podporo.
Mama pogosto nudi varnost in tolažbo. Otroku pomaga pri izražanju in razumevanju čustev, kar je ključno za razvoj čustvene inteligence. So tudi to tematike, ki jih boste obravnavali na delavnicah?
Da, zagotovo. Na delavnicah bomo podrobno obravnavali vlogo mame pri razvoju čustvene inteligence pri hčerkah. Razpravljali bomo o tem, kako lahko mame pomagajo hčerki pri izražanju in razumevanju čustev, predvsem preko prepoznavanja svojih čustev in kako je bilo njim, ko so bile same najstnice.
Zunanje okolje in družbena omrežja imajo lahko velik vpliv na razvoj osebnosti, samopodobe in samozavesti. Kako lahko mama parira vsem tem vplivom iz okolja in kje lahko nudi največ podpore, da se bo hči razvila v samostojno in odgovorno odraslo osebo?
Mama lahko nudi največ podpore z izobraževanjem hčerke o vplivih družbenih omrežij, spodbujanjem kritičnega razmišljanja in gradnjo pozitivne samopodobe. Ključno je, da mama ustvarja odprt dialog o teh temah, spodbuja hčerko k dejavnostim, ki krepijo njeno samozavest, ter jo usmerja k zdravemu odnosu do sebe in drugih. Tako bo hčerka lažje prepoznala in se uprla negativnim vplivom okolja.
Delavnica RAZUMEVAJOČA MAMA, SIJOČA NAJSTNIŠKA LETA, ki jo izvajajo v ŠRCD, bo potekala na CZM Domžale, 10. 9. 2024 ob 18. uri. Delavnico bosta vodili terapevtki Ana Trček in Veronika Savnik. |
Medosebna relacija med mamo in hčerko je pogosto ena najpomembnejših in najbolj kompleksnih v življenju obeh. Njun odnos se spreminja skozi različne faze življenja. Relacija med mamo in hčerjo lahko vključuje tudi konflikte, zlasti v obdobjih, ko se hči osamosvaja in poskuša oblikovati svojo identiteto. Takšni konflikti so del naravnega procesa rasti, vendar lahko zahtevajo potrpežljivost in razumevanje z obeh strani. Mama pogosto prenaša na hčerko družinske vrednote, tradicije in prepričanja. Hkrati pa se hči lahko odloči, da bo nekatere vidike teh vrednot prilagodila ali jih spremenila glede na lastne izkušnje in prepričanja.
Avtor: Saša Obersnu; Foto: canva.com