Če bi dojenček lahko govoril

»Sosedov fantek pa pri 9 mesecih že hodi, moj pa je komaj pričel kobacati …«

»Bratranec pa celo noč prespi sam v postelji, moja deklica pa se več kot pol noči doji in spi ob meni …«

»Starejša sestrica je pri teh mesecih že sedela in govorila, ta pa se je komaj pričel obračati s hrbta na trebušček …«

So stavki, ki jih vse prevečkrat slišimo.

Razvoj dojenčka poteka gibalno kot čustveno. In vsak dojenček ima svojo pot razvoja. Časovnica, kdaj naj bi na gibalni ravni dojenček osvojil posamezno stopnjo je dolga. Na primer, dojenčki shodijo med 9 in 18 mesecem. Torej 9 mesecev razlike med dvema dojenčkoma in oba sta brez kakršnihkoli težav. Tudi na čustveni ravni razvoja so si dojenčki različni, nekateri so bolj občutljivi in potrebujejo več bližine, stika, drugi so radi sami, se zamotijo in zaigrajo. In z nobenim ni nič narobe.

Ta dejstva nam jasno povejo, da dojenčkov med seboj ne primerjamo!

A vendar, ljudje radi primerjamo. Če ne sami se v okolici najde nekdo, ki bo iskal primerjave.
In če bi dojenček lahko govoril, bi nam rekel:

Draga mami in oči,

Prosim ne primerjajta me. Sem eden in edini in samo vajin. Seboj nosim svojo zgodbo, edinstveno, tako, ki je nima nihče na tem svetu. Ne brat, ne sestra, ne sosedov fantek.

Zato me ne primerjajta z drugimi. Ne danes, ne čez pet, deset let. Ampak me imejta rada takega kot sem, kdaj objokan in nenaspan, kdaj pa cel dan nasmejan – kakorkoli vaju neskončno rad imam. Sta moj cel svet in ni mi mar, kaj drugi delajo in kaj že znajo. Zaupajta vame, me spodbujajta, mi ponudita priložnosti za razvoj; vendar me pustita, da stvari osvojim sam – saj želim sam se obrniti, sam skobacati in sam hoditi in vama v nasprotno smer zbežati, ko bo čas za to. S tem gradim na zaupanju vase, svoji samozavesti in preizkušam svoje meje in sposobnosti ter se učim. Če ne gre vse tako hitro se ne jeziti, ampak bodita ob meni, spodbujajta me in crkljajta, saj me vajina bližina pomiri in vidva sta moja varnost in pristan. Ne pustita me jokati in me ne silita v stvari, ki jih še ne zmorem. In četudi so drugi hitrejši in močnejši in vsi pravijo, da bi že moral hoditi in spati sam, jih ne poslušajta, le mi trije vemo kako je prav zame in za nas.

Primerjanja v življenju vodijo v pritisk, nemogoče želje in jemljejo veliko energije. Predvsem mladim staršem so take primerjave dodatno breme in vse prevečkrat vodijo v prepričanja, da niso dovolj dobri starši, da ne delajo pravilno z dojenčkom. To pa so misli, ki jih nihče v prvem letu ne potrebuje.

Na drugi strani pa starši primerjave ob poplavi informacij na spletu, forumi, Facebook skupinah in konec koncev starejših sorojenci, sosedovih otrok ali ostalih otroci v družini iščejo tudi sami.

Pravilo velja, da se z drugimi v življenju ne primerjamo, če že pa to delajmo takrat, ko imamo z drugo osebo ista izhodišča in potenciale. Ker primerjave dojenčkov niso smiselne in ne vodijo v nič dobrega, ponujamo ŠTIRI razloge, zakaj otrok med seboj ne primerjamo.

2 DEJAVNIKA, NA KATERA NIMAMO VPLIVA:

1. Vsak dojenček ima že ob prihodu na svet za seboj svojo zgodbo nosečnosti in samega poroda. Je smiselno v gibalnem razvoju primerjati dojenčka, ki je v posteljici ležal z glavico na strani in se tako tudi porodil, z dojenčkom, ki tega ni doživel. Prvi bo veliko več časa rabil, da vratne mišice sprosti in aktivira glavico v obe strani. Ali pa dojenček rojen s carskim rezom ali drugim težkim porodom bo mogoče iskal več bližine, stika, crkljanja kot drug, ki je nasvet prišel naravno in takoj dobil tako pomemben stik z mamo. S pripravami lahko vsekakor vplivamo na svoj porod, vendar na iztek poroda, ki je že za nami, nimamo več vpliva, zato je nesmiselno, da dojenčke primerjamo med seboj, saj lahko nosečnost in porod pustita posledice, na katere nimamo več vpliva in nikakor ne obsojamo sebe, če se porod ni izšel na želen način.
2. Druga stvar na katero nimamo vpliva in dela največje razlike med nami je genski zapis. Ni zanimivo, da so na primer v veliko primerih vrhunski športniki imeli tudi starše športnike, ali glasbeniki izhajajo iz glasbenih družin? Genski zapis daje temelj za razvoj in nanj nimamo neposrednega vpliva. Primer: dojenčki, ki se rodijo visokim staršem oziroma so ob rojstvu res veliki oziroma dolgi, v večini potrebujejo več časa, da zgradijo močan center telesa za premagovanje razvojnih mejnikov, zato primerjava njih z manjšimi močnejšimi dojenčki nikakor ni smiselna. Tudi nadaljnje gibalne spretnosti izhajajo iz genskega zapisa, ki je unikaten pri vsakem dojenčku, zato dojenčkov med seboj ni smiselno primerjati.

2 DEJAVNIKA, NA KATERA IMAMO VPLIV

1. Mi smo tisti, ki dojenčku pripravimo okolje, v katerem bo živel in se razvijal. Če je to okolje stimulativno, bo njegov razvoj kvalitetnejši in velikokrat tudi hitrejši. Če okolje ni primerno, temu ne bo tako in dojenček bo potreboval več časa, da osvoji določen mejnik. Primer – dojenčki, ki so veliko časa v gugalnikih, lupinicah, nimajo priložnosti izkušenj gibanja in velikokrat posledično ustvarijo napačne gibalne vzorce bodo težje in manj kvalitetno napredovali od tistih, ki večino časa preživijo na nedrseči podlagi s svobodo gibanja. Tudi dojenčki, ki trebušni položaj krepijo na ravni nedrseči podlagi, ga bodo hitreje osvojili kot tisti, ki to delajo na mehki postelji. Zato je pomembno, da okolje prilagodimo dojenčku, da je to vedno stimulativno in primerno za njegov optimalen razvoj.
2. V prvem letu na gibanje dojenčka vplivajo naše roke, te v prvih mesecih intenzivno usmerjajo vse njegove premike in mu dajejo vzorce, ki jih ponotranji. Če so ti vzorci pravilni, torej če z dojenčkom pravilno rokujemo ali se celo udeležimo programov za gibalni razvoj in se naučimo vaj, ki spodbujajo kvaliteten gibalni razvoj, bo ta potekal kvalitetno in brez težav. Na drugi strani lahko dojenčki, s katerimi se nepravilno rokuje, pridobijo napačen vzorec, aktivirajo in obremenijo napačne sklope mišic, ki jim naraven in kvaliteten gibalni razvoj celo otežujejo. Zato zopet primerjave niso smiselne in prav je, da se vsi starši naučimo z dojenčkom ravnati in delati tako, da mu nevede in nehote ne povzročamo slabih vzorcev.

In ob tem ne pozabimo, da je pri razvoju pomembna kvaliteta in ne hitrost in da prehitro osvojeni vzorci ponavadi tudi niso najbolj optimalni!

Zato dojenčkov ne primerjajte, poiščite verodostojne informacije in zaupajte sebi ter uživajte prvo leto starševstva brez primerjav <3

Za kvaliteten gibalni razvoj vašega dojenčka pa lahko kontaktirate center Mini Svet v Domžalah: www.mini-svet.si ali info@mini-svet.si.

Avtorica: Ana Lap