Ko najstnik noče več na družinske počitnice

Poletje je čas, ko si mnoge družine vzamejo oddih za skupne počitnice – priložnost za sprostitev, povezovanje in ustvarjanje skupnih spominov. Zato je povsem razumljivo, da številne starše zaboli, ko njihov najstnik prvič reče: “Letos pa ne grem več z vami na morje.”

Čeprav se takšna izjava zdi kot zavrnitev, gre v resnici pogosto za naraven korak v razvoju mladostnika. To ni nujno znak ohlajanja odnosa, temveč bolj pokazatelj njegovega iskanja samostojnosti in identitete.

Normalen mejnik v razvoju – ne znak zavrnitve

Zavrnitev skupnih počitnic je le eden od izrazov psihološkega ločevanja, ki se dogaja v adolescenci. Najstniki želijo svet razumeti skozi lastne izkušnje, ne več le skozi oči staršev.

Če bi znali to jasno povedati, bi verjetno rekli:
“Še vedno vas imam rad, a iščem sebe – tudi zunaj družine.”

Med potrebo po oddaljevanju in željo po bližini

Adolescenca je prepletena z notranjimi nasprotji. Najstnik si po eni strani želi svobode, po drugi pa ostaja občutljiv na varnost, toplino in pripadnost. Zato lahko en dan išče vašo bližino, naslednji dan pa vas odriva.

Zavrnitev počitnic še ne pomeni, da mu ni mar za družino – morda si celo potiho želi, da ga razumete, da se z njim pogovorite spoštljivo in kot z enakovrednim sogovornikom.

Psiholog Erik Erikson je adolescenco opredelil kot ključno obdobje oblikovanja identitete – “Kdo sem, neodvisno od tega, kar pravijo drugi?” Hkrati pa najstnik še vedno potrebuje občutek, da nekam pripada.

Kako se starši lahko odzovejo?

Namesto jeze ali razočaranja lahko ta trenutek postane priložnost za poglobitev odnosa – ob upoštevanju otrokove rasti in razvoja.

Začnite z iskrenim in spoštljivim pogovorom

Namesto prepričevanja raje vprašajte:
»Kaj ti trenutno pomeni ideja družinskih počitnic? Kaj bi ti bolj ustrezalo?«
Ustvarite prostor, kjer lahko najstnik spregovori brez strahu pred obsojanjem. Tako bo bolj pripravljen deliti svoja čustva in razmišljanja.

Namesto “Tako bo, ker smo družina”, lahko ponudite izbiro:

• Bi raje šel samo del počitnic?

• Bi bilo lažje, če bi imel več prostora zase?

• Bi si želel s seboj povabiti prijatelja?

Tovrsten pristop gradi zaupanje in pokaže, da spoštujete njegovo mnenje.

Ostajanje povezan tudi zunaj dopusta

Družinske počitnice so le ena izmed oblik povezovanja. V puberteti postanejo vrstniki pomembno ogledalo, skozi katerega mladostnik preverja svojo identiteto. A stik z družino lahko ohranjate tudi drugače:

• skupni obroki,

• sprehodi,

• skupno gledanje serije,

• iskreni, nevsiljivi pogovori.

Povezanost ne nastaja iz obveznosti, ampak iz kakovosti odnosa.

Sprejmite potrebo po vrstniškem svetu

Vključevanje v vrstniško skupino ni upor proti družini, temveč naraven del odraščanja. Če starš to prizna in pomaga iskati ravnotežje med družinskimi in vrstniškimi odnosi, se bo mladostnik lažje vračal – ne iz dolžnosti, temveč iz želje.

Največ, kar lahko ponudite odraščajočemu otroku, je spoštovanje njegove samostojnosti ob ohranjanju brezpogojne ljubezni. Ko najstnik začuti, da ga razumete – tudi kadar je drugačen, oddaljen ali samosvoj – se bo prej ali slej ponovno približal.

Včasih največ naredimo za odnos, ko stopimo korak nazaj in s tem omogočimo, da on naredi korak naprej.

Vir: Bibaleze.si