Kako ohraniti sebe ob vzgoji hčere? Izzivi sodobnega materinstva

Vabilo na delavnico za mame najstnic v ŠRCD

V okviru ŠRCD bo prihodnji teden potekala posebna delavnica za mame najstnic, ki jo bo vodila Ana Trček, zakonska in družinska terapevtka. Tokratno srečanje bo osredotočeno na mamo kot žensko – na njeno identiteto, notranje doživljanje in izzive sodobnega materinstva.

Mama v sodobni družbi – razpeta med številnimi vlogami

Današnja mama je pogosto ujeta med številne odgovornosti in pričakovanja:

  1. Mama, ki skrbi za družino – vodi gospodinjstvo, spremlja šolanje otrok, skrbi za vzgojo, organizira obšolske dejavnosti in družabna srečanja ter povezuje družinske člane.
  2. Mama kot partnerka – od nje se pričakuje, da neguje partnerski odnos, skrbi za svoj videz, kondicijo in privlačnost.
  3. Mama v službi – gradi kariero, ohranja strokovnost in spoštljive odnose na delovnem mestu.
  4. Mama kot del »sendvič generacije« – ob skrbi za otroke pogosto pomaga tudi svojim staršem.

Ob vseh teh vlogah se vprašanje glasi: Kje je prostor za mamo kot žensko?

Poseben odnos: mama in najstniška hči

Delavnica bo namenjena mamam najstniških hčera, saj je odnos med mamo in hčerjo eden najintenzivnejših in najglobljih odnosov v življenju ženske. Hči v obdobju adolescence išče svojo identiteto, preizkuša meje in se ločuje od mame – prav mama pa je njen prvi zgled ženskosti.

Danes je vzgoja hčera zahtevnejša kot nekoč. Družbena omrežja in vplivnice oblikujejo predstave o lepoti, uspehu in »osvobojeni« ženskosti. Pritisk po popolnem videzu, zgodnji uporabi ličil, izzivalnem oblačenju in celo razmišljanju o lepotnih posegih ustvarja dodatne napetosti. Mama se tako znajde med zaščitniško skrbjo, lastnimi vrednotami in željo, da bi hčer podprla pri oblikovanju zdrave samopodobe.

Delavnica za mame najstnic

Ana Trček, vodja Delavnice za mame najstnic, nam je pomagala osvetliti probleme oziroma vprašanja, s katerimi se mame najstnic pogosto srečujejo.

Ana Trček

Ana Trček je družinska in zakonska terapevtka. Kot strokovnjakinja na tem področju se ukvarja z obravnavo in podporo posameznikom, parom in družinam pri reševanju različnih čustvenih, odnosnih in psiholoških težav. Kot terapevtka v domžalskem Študijsko raziskovalnem centru za družino (ŠRCD) pomaga izboljšati komunikacijo, premagovati konflikte in krepiti medsebojne odnose.

Obdobje hčerine adolescence lahko v materi prebudi njene lastne nepredelane izkušnje iz mladosti. Kako materinstvo najstnice odpira mamine lastne rane in kako jih prepoznati, da ne obremenijo odnosa?

Ko hči vstopi v najstniška leta, se v njej začnejo prebujati teme, ki se lahko nenamerno dotaknejo tudi mamine preteklosti. Hčerkino iskanje same sebe, njeni padci, neuspehi ali upor včasih odmevajo kot oddaljen spomin na to, kar je nekoč doživljala tudi mama. Če te izkušnje niso bile povsem zaceljene, lahko mama odreagira močneje, kot bi si želela – postane preveč zaščitniška, stroga ali pa se umakne.

Zelo pomaga, če si mama postavi iskreno vprašanje: “Zakaj me je to tako prizadelo?” Včasih ni težava v hčeri, ampak v nečem, kar je mama sama nekoč doživela. Opazovanje lastnih čustev, zapisovanje misli ali pogovor s strokovnjakom ji lahko pomagajo prepoznati, kaj je del njene zgodbe. Ko se tega zave, lahko lažje ostane mirna in prisotna – in odnos med njo in hčerko se zaradi tega pogosto še okrepi.

Intenzivno materinstvo pogosto vodi v zanemarjanje sebe. Pogoste se mame postavljajo na zadnje mesto in se odrekajo skrbi zase. Kako lahko mama ob vseh odgovornostih skrbi zase brez občutkov krivde?

Veliko mam ima občutek, da morajo biti ves čas na voljo in da skrb zase pomeni, da nekoga zapostavljajo. V resnici pa je ravno nasprotno: mama, ki je nenehno izčrpana, težko ostane čustveno stabilna in sočutna.

Ključen premik je zavedanje, da je skrb zase del zdravega materinstva. S tem mama hčerki pokaže, kako pomembno je poslušati svoje potrebe in postavljati meje. Skrb zase ni nujno velika stvar – lahko je kratek sprehod, pol ure tišine, redni pogovor s svetovalcem ali druženje s prijateljico. Ko mama opazi, da je zaradi tega bolj umirjena in prisotna, se začne zmanjševati tudi občutek krivde. Razume, da s tem pravzaprav naredi nekaj dobrega za vse doma.

Mama in hči sta si lahko zelo podobni, a vsaka nosi svojo življenjsko zgodbo. Kako ločiti svojo zgodbo od hčerkine ter ji dovoliti, da oblikuje svojo pot, četudi se mama ne strinja s hčerkino odločitvijo?

Mama in hči si lahko delita veliko podobnosti, a vsaka ima svojo pot in svoje lekcije. Tudi če sta si blizu, hči ni nadaljevanje mamine zgodbe niti ni odgovorna za to, kar mami v preteklosti ni uspelo.

Zelo koristno je, če se mama vpraša: “Ali želim, da naredi to, kar je meni nekoč manjkalo, ali to zanjo res čutim kot dobro pot?” Ko mama prizna, da ima hči pravico do svojih odločitev — tudi takrat, ko se z njimi ne strinja — med njima nastane več prostora in zaupanja. Sprejemanje ne pomeni, da mama vse odobrava; pomeni pa, da verjame, da se hči lahko uči tudi iz lastnih napak. Takšno zaupanje je pogosto temelj najbolj pristnega odnosa med njima.

Vabilo na delavnico

Termin: Sreda, 4. marca ob 19.uri
Lokacija: ŠRCD Domžale, Ljubljanska 64, Domžale
Prijave na: ana.trcek@srcdljubljana.com

Delavnica je brezplačna, saj jo sofinancira občina Domžale.

Delavnica ponuja varen prostor za razmislek, izmenjavo izkušenj in strokovno podporo. Vse mame najstniških hčera vabljene, da si vzamete čas zase – ne le kot mame, temveč kot ženske.

Pridružite se nam na delavnici v okviru ŠRCD in naredite korak k bolj zavestnemu, sočutnemu odnosu do sebe in svoje hčere.

Tagi