Za koliko bodo otroci in mladostniki zmanjšali količino zavržene hrane v letošnjem letu?

Ob Mednarodnem dnevu ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani Ekošola in Lidl Slovenija napovedujeta že sedmo edicijo projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga bosta s slovenskimi vrtci ter osnovnimi in srednjimi šolami pričela izvajati v novembru. Partnerja v okviru projekta od leta 2015 ozaveščata o količini zavržene hrane ter skupaj z mentorji iščeta ideje in orodja za reševanje problematike v slovenskih vrtcih, šolah in gospodinjstvih. V lanskem šolskem letu se je v projekt vključilo več kot 5000 otrok in 370 mentorjev iz 94 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, skupaj pa so v povprečju za 35 odstotkov zmanjšali količino zavržene hrane. Snovalci projekta tudi predlagajo, da 24. april postane Slovenski dan brez zavržene hrane.

Letos bomo prvič obeležili Mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani, ki stremi k ozaveščanju o tem pomembnem izzivu in iskanju rešitev na vseh ravneh. Največji delež zavržene hrane, kar 52 odstotkov, nastane v gospodinjstvih, zato program Ekošola in Lidl Slovenija s projektom Hrana ni za tjavendan o problematiki zavržene hrane že več let izobražujeta otroke in mladostnike. Ti preko projekta spoznajo področje, hkrati pa z novo pridobljenim znanjem in ustvarjalnostjo spodbujajo odrasle k odgovornejšemu ravnanju s hrano.

V skupni izjavi za javnost so v Lidl Slovenija in Ekošoli zapisali, da je projekt, v katerem sodelujejo izobraževalne ustanove po Sloveniji, poleg ozaveščanja in izobraževanja o zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne in zavržene hrane, namenjen tudi spodbudi praktične uporabe in shranjevanja neporabljenih živil. Lani je v projektu sodelovalo 5000 otrok in 370 mentorjev iz 94 izobraževalnih ustanov, v povprečju pa so za kar 35 odstotkov zmanjšali količino zavržene hrane. »Projekt Hrana ni za tjavendan je ena bolj priljubljenih aktivnosti med izobraževalnimi ustanovami, vključenimi v program Ekošola. Verjamemo, da s spodbujanjem najmlajših k odgovornemu odnosu do hrane tlakujemo trdne temelje za prihodnost. Veseli nas, da je od sedaj naprej področje še bolj izpostavljeno na mednarodni ravni, sami pa bomo delček k ozaveščanju splošne javnosti prispevali s Slovenskim dnevom brez zavržene hrane, ki se bo prvič odvil 24. aprila prihodnje leto,« napovedujejo v programu Ekošola. Ekošola in Lidl Slovenija si želita, da bi o zmanjševanju zavržene hrane razmišljali vsak dan, ne le ob dnevih ozaveščanja o tej tematiki.

S prakso do znanja

Projekt Hrana ni za tjavendan bo potekal od novembra do junija 2021, sodelujoče ustanove pa bodo preko različnih orodij spoznavale in se aktivno vključevale v problematiko zavržene hrane. Najmlajše bosta o pravilnem ravnanju s hrano poučila simpatična lika gospa Kuhla in gospod Polentnik, v projekt pa bodo vključeni tudi družinski člani učencev in vrtičkarjev, saj bodo skupaj z njimi izpolnjevali Kuhlin družinski dnevnik zavržene hrane, kar je lahko dobra priložnost za pogovor o zavrženi hrani v domačem gospodinjstvu. V okviru projekta bosta organizatorja izvedla tudi Malo akademijo Hrana ni za tjavendan za mentorje, ki bo namenjena predstavitvi dobrih praks na šolah, nasvetom o implementaciji projekta in organizaciji prehrane v izobraževalnih ustanovah.

Pomemben del projekta, kot že več let, ostaja natečaj Reciklirana kuharija, rezultat česar je priročna kuharska knjižica z recepti Reciklirana kuharija – zbrani okusni zmagovalni recepti natečaja, ki so nastali s ponovno uporabo živil in otroško domišljijo. Knjižice iz preteklih let so na voljo na spletni strani Ustvarimo boljši svet.

Lidl Slovenija se aktivno vključuje v reševanje problematike zavržene hrane

Kot eden izmed večjih ponudnikov živilskih izdelkov v Sloveniji, je tudi Lidl Slovenija del problematike zavržene hrane, zato so se v podjetju odločili, da področje aktivno nagovorijo. »Problematiko zavržene hrane smo v podjetju že pred leti pričeli sistemsko naslavljati s ciljem vzpostaviti učinkovite procese, s katerimi bi zmanjšali potencialne količine zavržene hrane. Optimiziranimi procesi naročanja in nadzora nad količinami prehranskih izdelkov v skladišču in trgovini so del vsakdanjega poslovanja. Pristopili smo tudi k projektu Donirana hrana Zveze Lions Slovenija in zdaj že iz več kot 20 Lidlovih trgovin po Sloveniji potekajo prevzemi izdelkov pred iztekom roka trajanja za donacijo ljudem v socialni stiski. Obenem pa želimo prevzeti tudi vlogo spodbujevalca razmisleka o spoštovanju hrane in s tem zmanjšanju zavržene hrane na vseh ravneh. Verjamemo, da je tudi to pot do boljšega sveta,« je povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.

Miha Ulčar; Foto: Ekošola