Učenci radi hodijo v šolo – želijo si več pouka v naravi in več šolskih taborov

Danes dopoldne je na OŠ Preserje pri Radomljah potekalo srečanje predstavnikov Občinskega šolskega parlamenta na temo šole in šolskega sistema. Uvodna igra, ki je predstavila vrstniško mediacijo, ki jo med drugim izvaja šola gostiteljica, je bila dober primer, kako s pomočjo učenca mediatorja reševati spore, različna videnja in verbalne situacije, ki so jim vsakodnevno priča učenke in učenci vseh šol. Rešitev je v pogovoru, so prikazale učenke v igri, tudi odrasli pogovor premalokrat izkoristimo, da bi na prijazen in spodoben način rešili situacije, konflikte in hude besede.

Ravnateljica šole gostiteljice OŠ Preserje pri Radomljah, ga. Ana Nuša Kern se je v pozdravnem nagovoru dotaknila nedavne zloglasne medijske pobude oz. peticije po spremembi šolskega sistema. Opazila je, da so v vseh zapisih, dilemah in polemikah ob tej temi prisotni le odrasli, pa še to je bolj malo učiteljev, torej dejansko tistih, ki se ukvarjajo s šolo, ampak so to večinoma starši in naključni ljudje, ki seveda menijo, da se spoznajo na delo v šoli. Nikjer pa ni upoštevanega glasu učencev. Začudena je bila, da nikjer v nobenem mediju ni zasledila, kakšno šolo si želijo učenci, kako to, da manjka glas najbolj pomembnega deležnika življenja v šoli. »Mislim si, da je bolj pomembno to, da je šolsko okolje varno, da se imate s svojimi prijatelji v tem okolju v redu, torej, da imate neko skupino, ki ji pripadate, da se veselite odhoda v šolo prav zaradi druženja in ne toliko zaradi znanja, to pač pride zraven. In da pravzaprav vi ne bi lagali in jamrali nad določenimi stvarmi, če vas odrasli kar naprej ne bi opozarjali, da je narobe to, ono ali tretje,« je razmišljala ravnateljica Glasserjeve šole kakovosti ter dodala, da verjame, da je molk učencev prisoten in njihova beseda odsotna zato, ker je v resnici to življenje na šoli kvalitetno, ker imajo učenci v šoli prijatelje in učitelje, ki jim zaupajo in da je pravzaprav ta šola čisto v redu, da pa morda potrebuje le kakšne lepotne popravke in ti popravki morajo biti premišljeni, narejeni z dolgotrajno analizo in refleksijo vseh udeleženih, vključno z učenci.

Župan Toni Dragar, ki vsako leto ob Tednu otroka tradicionalno sprejme predstavnike domžalskih šol ter posluša njihove pobude in predloge, je povedal, da je šolski parlament nekaj, kar bi morali večkrat poslušati tudi tisti pravi parlamentarci, ne pa le enkrat letno, ko gredo učenke in učenci v Državni zbor in sporočajo višjim inštancam njihove besede in njihove glasove. Po njegovem mnenju bi bilo ob upoštevanju povezovalnih navad Glasserjeve kakovostne šole, kot so spoštovanje, poslušanje, podpiranje, dogovarjanje, sprejemanje, vzpodbujanje in zaupanje, vse enostavno in čisto prelepo. »Občina Domžale si bo še naprej prizadevala, da bo ustvarjala dobre pogoje za delo na šolah, varnosti na šolah in nenazadnje tudi za dobro sodelovanje z vami,« je zbranim na srečanju zagotovil župan ter se ob tem šolam zahvalil, ker se odzivajo na občinske prošnje in ker rade volje sodelujejo z Občino. Tudi za nazive, kot so otrokom in mladim prijazno mesto in branju prijazna občina, se je po županovem mnenju treba potruditi. »Trudili se bomo za pogoje, da boste še naprej radi hodili v šolo predvsem zaradi druženja, znanje boste pa že pridobili sproti«.

Učenci in njihovi mentorji desetih osnovnih šol iz domžalske, mengeške, trzinske, lukoviške in moravške občine so županu Toniju Dragarju, organizatorki nacionalnega parlamenta z Zveze prijateljev mladine Slovenije, ge. Petri Zega, predsednici Zveze prijateljev mladine, ge. Karlini Strehar, bivši predsednici ZPM Domžale, ge. Emi Škrjanc Ogorevc ter prisotnim ravnateljicam in zbranim na srečanju predstavili primere dobre prakse, svoje pretekle aktivnosti in prizadevanja za boljši in lepši šolski sistem. Prav vsi so poudarili, da se na njihovih šolah prizadevajo za prijetno in zabavno učenje s pomočjo sodobnih digitalnih tehnik, predvsem bi si želeli več taborov in učenja na prostem, v naravi in na svežem zraku. Vse šole podpirajo in izvajajo medvrstniško in medgeneracijsko sodelovanje, kot so botrske akcije oz. Moj veliki prijatelj, ki jo izvaja OŠ Domžale, ki najmlajšim učencem na šoli omogoča lažje vključevanje v šolski sistem in delovne navade.

Po predstavitvi dobrih praks vseh zbranih šol sta sledili še povezovalna dejavnost »Učinkoviti detektivi« in delavnica »Šola po meri učenca«. Naslednje srečanje predstavnikov šolskega parlamenta bo potekalo 27. marca 2019, na OŠ Venclja Perka v Domžalah, ko bo potekal Regijski šolski parlament.

Tekst: Teja Hauptman, Urad župana Občine Domžale; Foto: Vido Repanšek