Študij v tujini

Ste že kdaj razmišljali, da bi študirali v tujini? Če še niste razmišljali o tem, vas bo mogoče ta prispevek spodbudil, da se boste tudi vi odločili ali vsaj začeli razmišljati o tem, da bi se podali po znanje v tujino. Veliko študentov se namreč dandanes odloča za študij v tujini. Nekateri se odločijo za celoten študij zunaj države, drugi pa se tja odpravijo preko Erasmusa, študentskega sistema, ki omogoča študijske izmenjave. Domžalčanka Saša Lipovšek, študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani, se je tako za eno študijsko leto odpravila na Finsko.

Najin pogovor sva tokrat opravili kar pisno, daljava in čas nama namreč nista bila naklonjena. Najprej me je zanimalo predvsem, zakaj ravno Finska, ko pa bi lahko izbrala kakšno sončno Španijo. »Finska ni bila moja prva odločitev, saj sem sprva želela iti na Švedsko pod pogojem, da tam ostanem 2 semestra. Ena od skandinavskih držav pa je bila tudi moja edina želja. Pogoji za sprejem na fakulteto na Švedskem mi na koncu žal niso ustrezali in tako sem se po razmisleku odločila za Finsko, za fakulteto JAMK v Jyväskyli, mestu, ki leži na sredi države.« Doda še, da je na isti fakulteti dve leti prej študiral tudi njen brat Dejan, ki je bil zelo zadovoljen in tako se je odločila zanjo. In kako je potekal študij? »Finska je znana kot država z najboljšim šolskim sistemom, ki se zagotovo razlikuje od našega. Že takoj ko stopiš v stavbo univerze, ti pade v oči, da nimajo velikih predavalnic, temveč razrede, ki sprejmejo največ 30 študentov, v katerih ima vsak svoj računalnik. Predavanja so že zaradi tega bolj sproščena, poleg tega se predavatelji posvetijo vsakemu študentu posebej. Če je snov komu nerazumljiva se profesor dobesedno usede zraven študenta in razvije se diskusija, dokler snov ne postane razumljiva.«

Študijska izmenjava pa ni samo priložnost za poglabljanje znanja, ampak tudi čas za spoznavanje nove kulture in novih ljudi. »Spoznavanje novih ljudi, ki podobno razmišljajo kot ti, pa vse zabave, druženja, izdelovanje skupinskih nalog pozno v jutro, potovanja in še bi lahko naštevala ̶ vse to je res nepozabno.«

Prvi asociaciji, ki jih človek dobi, ko pomisli na Finsko sta zagotovo mraz in hokej. In če ni pričakovali, da katera od teh dveh ne drži, bi se zagotovo zmotili. Svojo izkušnjo s pravo skandinavsko zimo opiše takole: »Letošnja zima se je začela dokaj pozno. Od septembra do decembra je bilo od 10° C do 0° C, najhladneje pa je bilo konec januarja, ko smo imeli -40° C. Nobena zimska kapa, ki sem jo prinesla od doma ni bila dovolj topla. Mraza se hitro navadiš in v šolo smo se, vse dokler je temperatura zdržala do -15° C, vozili s kolesom.« Sicer pa pravi, da z vremenom ni imela večjih težav, ker sta ji zima in sneg nadvse všeč. Tako zelo, da je izkusila tudi kopanje v jezeru pri -10° C. »Ne, ni tako grozno kot se sliši. Najhujši šok je ko pristaneš v vodi, potem pa mraza tako ali tako ne čutiš več.« Ko jo povprašam še o tem, ali so Finci res tako nori na hokej, v odgovor hitro pritrdi: »Absolutno! Sami pravijo, da se celo rodijo z drsalkami na nogah in hokejsko palico v rokah. Pravijo, da znajo otroci prej drsati kot hoditi. Ko zamrznejo jezera, se ljudje podajo ven ne glede na temperaturo. Letošnjo sezono pa je bil hokej v Jyäskyli še bolj priljubljen kot po navadi, saj je moštvo iz Jyväskyle osvojilo prvo mesto v prvi finski ligi in rajanje je bilo neizmerno.«

Ob koncu najinega pogovora se nisem mogla izogniti stereotipnemu vprašanju, na katerega je pravzaprav zelo težko odgovoriti. Poskusim svojo srečo in jo vprašam, kaj ji je bilo najbolj všeč. »Vse! V spominu mi bo ostala Finska narava in vsa njihova jezera. Prava izkušnja je bila tudi dolga zimska tema, ki je bila včasih res predolga, vendar pa se vse pozabi, ko se sredi maja začne večeriti šele okoli pol enajstih, dani pa se že pred tretjo uro zjutraj. Res neverjeten občutek.«

In če kdo namerava na izmenjavo, pa še ni povsem odločen, mu Saša sporoča: »Naj ne odlaša in gre!«