Veselo dopoldne v DSO Trzin in Mengeš

Večina članov in članic Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin je že upokojencev in vsak si je nabral že kar lepo število let. In v veliko zadovoljstvo jim je, da v teh zrelih letih lahko počnejo še marsikaj. V veliko veselje jim je druženje v društvu, kjer se preizkušajo v zborovskem petju, recitiranju, plesu, organizaciji prireditev in še bi lahko naštevali. Žal pa se, zaradi starosti, bolezni ali drugih omejitev, s takimi dejavnostmi ne morejo več še ukvarjati varovanci v domovih starejših občanov. In za marsikaj so tako prikrajšani, saj je življenje v domu včasih lahko tako enolično in to človeka še dodatno potare. Tega se še kako zavedajo tudi člani in članice KD Ivan Hribar, ki so želeli nekaj veselja prinesti oskrbovancem DSO v Trzinu in v Mengšu in z njimi preživeti prijetno dopoldne.

Tako so se v torek, 20. februarja, odpravili v trzinski dom, kjer jih je v skupnem prostoru pričakalo kar lepo število varovancev. Pevci in pevke so jim pripravili urico zanimivega programa. Ob spremljavi harmonike, katere meh je veselo raztegoval mladi srednješolec Blaž, ki je tudi član zbora, so zapeli kar nekaj znanih ljudskih pesmi. Njihovemu petju so pritegnili tudi poslušalci, saj so jim bile pesmi poznane še iz otroštva, vsak teden pa jih z njimi prepeva Dragica Kotuša, ki je tudi članica zbora KD Ivan Hribar in je tudi lepo pripravila program in nastopajoče za ta dogodek. Tako so nastopajoči med posameznimi pesmimi uprizorili kratke zgodbice in skeče, recitirali zanimive pesmi in prebirali misli o starosti in staranju in vesela urica je kar prehitro minila. V petek, 23. februarja, pa so pevci in pevke enak dogodek ponovili še v DSO v Mengšu.

Vsi poslušalci so bili veseli in navdušeni nad slišanim in videnim, kar so pokazali vsak na svoj način. Nekateri sicer nimajo niti toliko moči več, da bi zaploskali, se pa je na njihovih obrazih in v njihovih očeh videlo, da so veseli. In veseli so bili tudi vsi nastopajoči, da so lahko naredili nekaj dobrega in lepega, zavedajoč se, da lahko kaj hitro pride čas, ko bodo tudi sami na drugi strani on čakali na tako veselo dopoldne. In najlepši je bil obakrat zaključek, ko so se pevci pomešali med varovance, jih prijeli za roke ali objeli in so skupaj ob harmoniki zapeli tisto »Mi se imamo radi« in obljubili, da zagotovo še kdaj pridejo.

Avtor: Drago Juteršek; Foto: Arhiv KD Ivan Hribar Trzin