Tudi člani Društva upokojencev Vir se niso izneverili pustni tradiciji

Pust ima več stoletno tradicijo. Zgodovinski viri navajajo navedbe o začetkih maskiranja, ki menda segajo več kot dvajset tisoč let v preteklost. »Čarovnik«, naslikan na skalno steno v jami v francoskih Pirenejih, je doslej prepoznan kot najstarejša podoba maskiranca. Ima velike in okrogle oči, na glavi jelenje rogove ter dolgo in koničasto brado. Podoba je verjetno predstavljala človeka, ki se je zamaskiral v namišljeno žival, ki se je z uporabo maske med lovom poskušal približati živali. Med prvimi so se maskirali tudi stari Rimljani in z glasbo spremljali bogoslužne obrede.

Tudi člani Društva upokojencev Vir se niso izneverili pustni tradiciji.

Na pustni torek so se poveselili v Jamarskem domu. Več kot polovica prisotnih se je preoblekla v maškare. Rdeča Kapica je navzočim iz založene košarice ponudila raznovrstne bonbone, pajkovki sta v svoji mreži lovili žrtve, sovi sta modrovali, vražiček, nuna, mački, dvorna dama, kavboj In drugi pa so tudi prispevali k odličnemu vzdušju. Kmalu je popustila zadržanost in negotovost še pri posameznikih, ki so se čez čas opogumili in si nadeli lasulje in druge dodatke, s katerimi so v hipu spremenili identiteto. Pri 51 navzočih je prav posebno pozornost in sočutje vzbudil starček, ki je zaradi teže let komaj hodil. Ko pa je zaslišal glasbo, so stare kosti oživele. Odvrgel je palico in zaplesal.

Za glasbo in zabavne vložke je poskrbel gospod Bojan, gospa Slavka, ki zaplesala kar na invalidskem vozičku, pa je vse prisotne spravila v smeh s pripovedovanjem duhovitih šal.

Avtorica: Lili Jazbec; Foto, video: Lili Jazbec