“Sejem bil je živ. Prodal i on je Lahom tam par volóv…” (Anton Aškerc)

Začelo se je novo šolsko leto, ki smo ga komaj čakali, saj se po tako dolgem času lahko družimo in veselimo novih vsebin, ki jih spoznavamo pri etnologiji.

Oktober je mesec sejmov, žegnanj in s tem pomembnih srečevanj. Ko so opravili večino poljskih del, so se ljudje lahko posvetili še drugim dejavnostim, gospodinje pa so iz pospravljenih pridelkov lahko pripravile praznične jedi, tudi potice…Na sejmih so prodajali, kupovali, menjavali, predvsem pa so se družili. Mladi so se srečevali in si darovali robčke in lectova srca… Na semanji dan pa so vladala tudi stroga pravila, saj je veljal »sejemski mir« , ko se ni smelo nositi orožja in so prepovedovali pretepe.

To je povzetek naše »šolske ure«, ko smo se zbrale skoraj vse slušateljice etnologije pri Lipi. Zelo smo se razveselile vseh, ki so lahko prišle, posebej pa tistih, ki so premagale zdravstvene težave in se nam znova pridružile. Uro smo zaključile prej, da smo lahko še praznovale, saj imamo v začetku oktobra kar štiri sošolke rojstne dneve. Marinka pa je obhajala jubilejni rojstni dan, zato je v dar prejela za vsako desetletje po eno vrtnico, pa še eno za zdravo in zadovoljno novo, v katerega je stopila. Počastila nas je s slastnimi krhkimi flancati, Majda je prinesla veliko doma narejenega peciva, Ana pa »na slano« narejene mafine. Četrta slavljenka Manica pa je poskrbela, da je odneslo zamašek na steklenici. Ob pesmi »Kolk’r’ kapljic tol’ko let…« smo nazdravile v upanju, da bomo letos lahko kontinuirano nadaljevale z druženjem pri Lipi.

Avtor: Manica Perdan Ocepek; Foto: Društvo Lipa Domžale