Pust pri etnologinjah

Zadnja tri leta so se skrčila, za spomine je treba pobrskati po pisnih in računalniških arhivih in izkaže se, da pusta praznujemo morda šele letos malo bolj brez skrbi….Nekatere sošolke so v toplicah, pri zdravniku, ali pa zaradi bolezni grejejo posteljo. Pust naj nam torej prežene vse tegobe in težave! Vseeno se nas je v učilnici zbralo kar nekaj.

V prvem delu smo se pogovarjale o pomenu štiridesetih dni, to je čas, ko novorojenček dobi dušo… Štirideset dni pa pomeni tudi več prelomnic v krščanskem izročilu. Štirideset dni po pustu bo namreč velika noč. Letošnji pust ne odganja zime, saj v Šumberku in po vrtovih že poganjajo zvončki. Slavica je naši mentorici prinesla šopek v dar.

Zelo imenitno je, če lahko obenem voščimo Marjani tudi za rojstni dan, ki je bil sicer že konec januarja. Vedno moramo namreč paziti, da ne voščimo vnaprej, to ne prinaša sreče…Etnologinje slavljenki vedno zapojemo in tudi tokrat je bilo tako: »Kolk’r kapljic, tol’ko let…« smo poplaknile le s sokom, pustu na čast pa smo se mastile s krofi.

Nesnovna dediščina so tudi vremenski pregovori ob pustu. Izberite si tistega, ki vam je najbolj všeč:

Če pust na soncu greje, se letina med dobre šteje.
Pustna nedelja pod oknom, velika noč za pečjo.
Pust na soncu, velika noč na peči.
Pust zjutraj oblačen, kmet bo ajde jeseni lačen.
Če ima o pustu sonce moč, mrzla bo velika noč.

Avtor: Manica Perdan Ocepek, animatorka pri etnologiji; Foto: Društvo LIPA