Pust

… nikoli ne pozabi zaviti k Lipi, saj imamo etnologinje ure vedno ob torkih. Zato poskrbi »ta glavna« Sanda: risarka, lutkarica, šivalka, pripovedovalka zgodb, vsestranska ustvarjalka. Sošolkam je prinesla paleto doma ustvarjenih mask, ki smo si jih lahko izbrale: po prvem vtisu, po barvi glede na oblačila, po vsebini in kar tako, za veselje. Potem smo se nastavile fotoaparatu.

Šolska ura je bila zadnjič posvečena ribniškemu Nacetu, dolenjskemu pustu. Ribničani poznajo korobače, gajžlarje, maškorce … Ko na pepelnico pokopavajo Naceta, ta predstavlja grešnega kozla, odgovornega za vse slabo, hkrati pa je to obredno pokopavanje zime … Takrat so zvonili z burovžem, težkim kovinskim kravjim zvoncem – malo dvomimo, da so tako velikega zavezovali kravam okrog vratu?!  Med pogrebci je glasno jokala njegova vdova Urša – označevali so jo za čarovnico. Naceta so na koncu zažgali in vrgli v vodo s Francoskega mostu v Ribnici.

Na pustni torek pa je bila ura posvečena humorju, ki spremlja pustne norčije. Takrat se družbeni red poruši, v mnogih krajih »oblast« namesto županov prevzamejo pustni »funkcionarji«: na Ptuju Princ pustnega karnevala, v Kostanjevici na Krki je vodja šelmarije tako imenovani Predsednik Prforcenhausa, na Viru pa imamo Strička…V povorkah se potem maskirani liki norčujejo iz lokalnih in državnih oblastnih. Tako se ljudje sprostijo in pošteno nasmejijo.

Zelo aktualna je tudi spletna šala, ki podaja »upor« proti večnemu preziru, ki ga od germanskih narodov skozi zgodovino doživljamo Slovani in Slovenci…

Avtor: Manica Perdan Ocepek; Foto: Društvo Lipa Domžale