Na god zavetnice Doma sv. Katarine maševal Martin Golob

“Ko pridem v kapelo, pokleknem pred dobrega Boga in mu pravim:
Gospod, tukaj sem, daj mi, kar hočeš!
Če mi kaj da, sem zadovoljna in se mu zahvalim.
Če pa mi nič ne da, se mu prav tako zahvalim, saj več ne zaslužim.
In potem mu povem vse, česar se spomnim:
pripovedujem mu o svojih težavah in veselju in ga poslušam.”

– sv. Katarina Labouré

28.11. goduje zavetnica Doma sv. Katarine – sv. Katarina Laboure. Praznični dan smo obeležili s sveto mašo, katero je daroval gospod Martin Golob. Njega ni potrebno posebej predstavljati, si mislim. Vznemirjenost, ki je bila čutiti v Domu pove vse. Nabito polna kapela tudi, pa ne samo naših stanovalcev in sester, tudi zunanjih obiskovalcev.

Zakaj je sv. Katarina tako posebna svetnica? Gospod Golob je dal lep primer – ker se je sklanjala k ljudem. Ker ji ”ni zlezlo v glavo” kdo je sedaj ona, ker je ”pač videla Marijo”. Ostala je prizemljena, ponižna, človeška. In svetniki, ki so bili blizu ljudem v času svojega tuzemskega življenja so blizu ljudem tudi po svoji smrti. Sveta Katarina se je sklanjala k ubogim, k bolnim, starim. In le to poslanstvo se čuti in dela tudi v domovih. Kot je povedal g. Golob, zaposleni v domovih ne delajo zaradi plače. Delajo zaradi notranjega vzgiba. Ker starejši so pomembni. Današnja miselnost, ki se nagiba k enakosti v smislu brez gub, brez sivih las, popolnost v videzu, službi, denarju… vse to je plehko. Zato je potrebno imeti v družbi starejše, stare. Njihove gube, roke, noge, pripovedujejo zgodbe o življenju, trudu, solzah, boju. Zato so cenjeni in je prav, da jih kot take vidimo.

G. Golob govori tako preprosto, človeško, tako iz srca. Resnično oddaja nek poseben žar, energijo, da bi bil človek kar ob njem. Čas ne obstaja. Med pridigo ne obtožuje, ne išče pomanjkljivosti, ampak poudarja tisto dobro, tiste male malenkosti, ki so nam morda tako samo po sebi umevne naredi pomembne.
Hvaležni smo za dano izkušnjo doživetja svete maše iz njegovih ust in rok.

Darovanje maše pa ni bilo posebno samo zaradi gospoda Martina Goloba. S čudovitim petjem, tudi v latinskem jeziku so celoto maše ustvarili OKTET MI. Njihovo ubrano prepevanje je marsikomu ustvarilo kurjo polt. Hvaležni za njihovo prepevanje tudi po maši in s tem k čudovitemu zaključku prazničnega dne.

Besedilo in foto: Petra Hubad Gabršček