Konec šolskega leta
… je treba spodobno proslaviti – smo se dogovorile etnologinje. Naprej smo se zbrale v učilnici in zaključile našo širšo temo o domu z igro dopolnjevanja pregovorov. Saj poznate tistega: »Ljubo doma, kdor ga ima!« Pa še dva za pokušino: Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda. Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče!
Ko se oziramo na zadnji dve leti, je občutek tak, kakor da ju ne bi bilo, saj ni bilo pomembnih dogodkov, zato tudi nobenih spominov – kakor da bi se čas skrčil. Prvo šolsko leto 2020/21 je bilo skoraj brez vsakih srečevanj. Tako nam je ostalo le, da se spodbujamo po telefonu in težka občutja delimo na dvoriščih, pred vrati…a brez rokovanj, da o objemih niti ne govorimo. Letošnje šolsko leto je bilo nekoliko boljše, pa vendar se nismo srečevale od novembra do sredine decembra…Bilo je težko, saj je enkrat zbolela ena, drugič druga – če ne s kovidom, pa zaradi drugih zdravstvenih težav. A pomislimo: vse smo se nekako izvlekle iz težav, še vedno smo tukaj, še vedno se ne damo, se povezujemo, si pomagamo, svetujemo, in ne nazadnje, se učimo in najraje se druga od druge nalezemo le dobre volje. Naj ostane še dolgo tako!
Zato je bilo res vredno praznovati. Najprej smo po uri kot po navadi sedle h kavici. Potem pa smo se odpeljale na Brdo pri Lukovici v Gostišče pri čebelici, kjer smo najprej s petjem nadomestile vse zdravice za nazaj, ki jih ni bilo ob pravem času…. Pridružila se nam je tudi naša častna članica Vida Gliha, ki bo kmalu dopolnila enaindevetdeset let. Cvetje, zahvale vsem »zaslužnim« in darila so še polepšale dan in razpoloženje. Najlepši pa je bil nagovor prof. Majde Gnidovec, ki ga, prirejenega kot voščilo vsem članom Lipe, zapisujem vsem vam:
»Danes je praznik – po etimološkem leksikonu – dan posebnega pomena za nas, naš praznik, ki ga lahko oblikujemo po svoje. Smo skupina, ki je med vsemi pri Lipi verjetno najbolj povezana, že petnajst let. Dobro se počutimo, rade se družimo…Torej zdaj so počitnice! Vzemimo si čas:
- za igro – to je skrivnost mladih;
- za premišljevanje – to je vir moči;
- za smeh – to je glasba duše;
- za prijaznost – to je pot k sreči;
- za dobra dejanja – to je ključ do nebes;
- za razdajanje – kajti življenje je prekratko.«
Avtor: Manica Perdan Ocepek; Foto: Društvo Lipa Domžale
