Kolesarjenje v Društvu upokojencev Vir

Ko zjutraj pogledam skozi okno in zagledam sive oblake, meglo in začutim mraz, se kar težko s kolesom odpeljem do mostu pri vrtcu na Viru, kjer je zbirno mesto kolesarjev, ki se vsako sredo ob 8. uri odpeljejo na eno od tur dolgo do največ 60 km.

Zagledam skupino zagnancev, toplo oblečenih. Odločimo se, da se odpeljemo do Besnice, kjer je ribogojnica in gostilnica, ki slovi po pečenih postrvih. Tu smo letos že enkrat bili.

Prečkamo magistralko in mimo trafo postaje na Podrečju se po kolesarski stezi odpeljemo proti Mali Loki. Na čelu je 87 letni Rafko, tudi trobentač v Mengeški godbi in skupaj s Stanetom, tudi pevec v zboru Janez Cerar. Rafko tako urno poganja pedale, da mu komaj sledimo. Na koncu kolone vozi njegova žena Francka, ki ob počitku pri »vagončku« izjavi: »Saj sem vedela, da on tako divja«. Dobro ga pozna, saj sta že več kot 60 let skupaj.

Vodenje prevzame Stane, zagrizen kolesar z okoli 6000 prevoženimi kilometri na leto. Včasih je kar prehiter za ostale.

Nadaljujemo po manj prometnih cestah do Beričevega in Dola. Tu je malo daljši počitek ob kavi in klepetu. Vsak od druščine ima kaj za povedati. Zakonca Marija in Jože o morju, kjer preživita veliko časa, Zlato o tem, kako se bo preselil tja, le Janko mirno uživa ob kavi.

Danes je kar mrzlo in mogoče je to naše zadnje letošnje skupno kolesarjenje. Kar veliko kolesarskih dni je že za nami, začeli smo zgodaj spomladi. Naslednjič bomo kolo zamenjali za pohodne palice in pričeli s pohodi.
Toda danes je pred nami še cilj v Besnici. Počasi se dvigamo ob potoku in gozdu, posamezni avtomobili nas drzno prehitevajo, mi pa smo kmalu na cilju.

Kot vidimo na tabli, smo prezgodnji in čakamo pred zapornimi trakovi, da se gostilnica odpre. Ko se pripelje gostinka z avtom, nas na naše začudenje prežene z parkirišča češ, da je namenjeno parkiranju in da ona vsak dan parkira prav na mestu, kjer smo čakali.

Prepoznamo, da je danes vstala z levo nogo. Mine nas želja po hrani v tem gostišču. Soglasno se odločimo, da neprijaznosti ne bomo sprejeli, zato se odpeljemo do Dolskega, kjer smo v Vegovem hramu lep sprejeti, ustreza pa nam tudi »zimska malica«. Krvavice, pečenice žganci in zelje nas dobro segrejejo, zato zlahka nadaljujemo do Bišč in vagončka, kjer si privoščimo še kavico iz avtomata.

Sonce sramežljivo kuka skozi oblake, ko se vrnemo do našega jutranjega izhodišča.

Ob spominih na mnoga kolesarjenja vsako sredo ob lepem in tudi deževnem vremenu (K. Bistrica, Strmol, Besnica, Jevnica, okoli Ljubljane, Gradiško jezero … in bližnja okolica) smo prepričani, da današnje kolesarjenje ni zadnje v tem letu.

Avtorica: Milan Jazbec; Foto: Milan Jazbec