V petek, 7. novembra, ob 8. uri smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah. Proti Ljubljani smo krenili takoj, ko smo zasedli svoja mesta v avtobusu. Kratek pozdrav in dobrodošlica našega predsednika Marjana Ravnikarja, kateremu se je pridružil naš vodič Venčeslav in nas je seznanil s programom.
Naš prvi postanek je Ribnica, ki slovi po suhi robi in lončarstvu. Rokodelstvo v Ribnici sega v 15. stoletje. V Ribnici vsakoletno poteka Ribniški sejem suhe robe in lončarstva, tukaj pa domuje tudi prekrasen muzej suhe robe. Svojo markantnost kraju daje grad Ribnica – stoji ob bregu reke Bistrica, ki teče skozi mesto Ribnica. V gradu je muzej, na grajskem dvorišču pa je urejen Park kulturnikov, ki v poletnem času služi kot letno gledališče. Ogledali smo si tudi cerkev Sv. Štefana, ki je bila obnovljena, načrte za zvonika je izdelal arhitekt Jože Plečnik.
Prijetna vožnja med travniki in gozdovi nas je pripeljala do Kočevske Reke. Opozorjeni smo bili na oreh, ki raste poleg cerkve, ki šteje več kot 400 let. Zanimivo, da raste v precej ostrem podnebju, ki za orehe ni najbolj ugodno.
V novozgrajeni cerkvi nas je pričakal župnik in nam namenil kratek opis kraja ter zgodovino cerkve. Stara baročna cerkev je bila porušena, kot simbolično opravičilo države za uničeno kočevsko dediščino pa je bilo zgrajeno novo svetišče. Notranjost cerke so opremili z nekaj starimi stvarmi, ki so jih vaščani shranili po domovih. Novi vitraži so delo Marka Jermana, leseni kipi in križev pot pa delo akademskega kiparja Staneta Jarma.
Pot smo nadaljevali proti Hrvaški do Broda na Kolpi in sledil je obisk prirodoslovnega muzeja Kaštel Zrinski dvorec, ki je preurejen v muzej, v njem je stalna razstava „Divjina s pogledom na morje“. Zrinski grad je tip stavbe, ki je bolj trdnjava oziroma palača. Kot že omenjeno, je v stavbi stalna razstava v okviru projekta Kulturno-turistične poti Frankopanov. Razstava predstavlja naravo Gorskega Kotarja. Muzej ima tri nadstropja, vodnik nas je pričakal v kletnih prostorih, ki predstavlja dolino Kolpe, življenje v vodi in ob njej. V prvem nadstropju je predstavitev gozdov in življenje živalskih vrst, ki živijo v njem. Drugo nadstropje predstavlja planinski del, v tretjem pa se povzpnemo do neba. Na razstavi smo si tako ogledali dobro zasnovano predstavitev narave – potovanje od mračne jame do neba. V prostorih je lepo prikazano sobivanje človeka in narave.
Že se vračamo nazaj v Slovenijo, v mesto Kočevje – mesto, ki se je začelo širiti s pridobitvijo železnice.
Večina opustošenih vasi Kočevske je bila med vojno, v ofenzivah italijanske vojske, požgana in uničena. V mestu Kočevje in okolici so po vojni naselili predvsem Slovence, poleg njih pa priseljence iz drugih delov Jugoslavije. Nastalo je novo Kočevje.
Sprehodili smo se do cerkve sv. Jerneja, ki je svojevrsten sakralni spomenik. Imeli smo srečo, da je bila odklenjena, da smo si lahko ogledali posebnost v njegovi notranjosti – križno rebrasto obokanje.
Nato kratka vožnja do Kočevskega jezera, ki spada med najčistejša jezera v Sloveniji. Nastal je kot rudniško jezero in se nahaja na Kočevskem polju.
Sledilo je pozno kosilo in povratek proti domu.
Zahvala gre organizatorjema Društvu Lipa Domžale – Univerzi za tretje življensko obdobje in vodiču za odlično vodenje.
Avtor: Majda Šraj; Foto: Metod Letnar
Related
