V nedeljo zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah. Proti zagrebškemu letališču sta krenila dva avtobusa. Tako se je pričelo naše potovanje. Predsednik Društva Lipa Domžale nas je pozdravil in povedal, da v Ljubljani čakata vodiča, Izak in Andrej. Po usklajevanju in preverjanju je napovedal začetni program. Vse je potekalo po urniku, vkrcanje in polet proti letališču Skopje, Makedonija. Po protokolu na letališču sta čakala avtobusa, ki sta nas odpeljala v Skopje, kjer smo se nastanili za eno noč v hotelu.
Program je predvidel ogled glavnega mesta Skopja, ki je umeščen ob reki Vardar in Serave. Skopska dolina je blizu potresne prelomnice. Veliki potresi so se zgodili v Skopju leta 518, 1505 in 1963. Mesto se je korenito spremenilo po letu 2000. Stare stavbe so obnovili, v mesto so umestili več fontan, kipov in hotelov. Izak nas je peljal v staro mestno jedro skozi Baš čaršijo, ki daje svoj čar mestu. Občudovali smo Kale, obzidje iz 5.st. in cerkev sv. Spasa, enoladijsko cerkev gotskega stila. Nadaljevali smo do džamije Mustafe Pashe, velikem vezirju Osmanskega cesarstva. Poudariti moramo, da so dve tretjini prebivalsta pravoslavni kristjani, drugi pa muslimani, katoličani in še drugi. Izak nas je peljal na mesto, kjer se je rodila Mati Terezija, sveta Terezija iz Kalkute, ki je bila albanska redovnica, ustanoviteljica Misionark ljubezni. Dan se je prevesil v noč. Prijetno smo pokramljali ob večerji, nato pa se vrnili v hotel čez kamniti most, ki ločuje dve večji kultrni in verski skupnosti – pravoslavno in islamsko.
V ponedeljek, drugi dan, smo šli po zajtrku na avtobus v pričakovanju ogleda Ohrida. Potovali smo mimo Tetova, zgrajenem ob vznožju Šar planine in razdeljeno z reko Pena. Vodič nam je razlagal o mestih, ki ležijo ob vpadnici proti Ohridu: Gostivara, Kičeva. Prispeli smo do Vevčanov, ki slovijo kot eden najlepših krajev v Makedoniji. Razglasili so se za Neodvisno republiko Vevčani. Izdelali so si svojo zastavo, potni list in svoj denar. To je bil upor takratni vladi, ker so hoteli preusmeriti vodne izvire vasi. V prijetnem okolju smo si privoščili kosilo in počitek. Pot smo nadaljevali do Struge. Idealen sprehod ob obali Črnega Drima. Mesto je povezano s tremi mostovi. Ko nadaljuješ pot ob reki, prideš do kipov Esenina, Adama Mickjevića in Ace Šopova.
Prispeli smo do hotela v Ohridu, ki je bil danes tudi naš cilj, in odložili prtljago. Čakala nas je večerja ter zabava z lokalnimi glasbeniki, ki so prepevali in plesali Makedonske narodne pesmi in plese. Dobra pogostitev in odlična glasba.
Zdelo se je, da dnevi prehitro tečejo. Tretji dan smo si ogledali Ohrid in sv. Naum. Vzeli smo pot pod noge in se podali od hotela do središča Ohrida. Tu nas je pričakal lokalni vodič. Napotili smo se v prodajalno ohridskih biserov, kjer so nam predstavili izdelovanje le teh. Nadaljevali smo do cerkve Sv. Sofije, ki ima burno zgodovinsko preteklost. Sedanja cerkev je zgrajena na temeljih metropolitanske stolnice. V času Osmanskega vladanja je bila spremenjena v mošejo. Notranjost cerve krasijo freske iz časa bizantinskega slikarstva. V nadaljevanju ogledov smo prispeli do ohridskega antičnega gledališča iz časa rimskega imperija. Pot nas je vodila do Samoilove trdnjave, ki je bila sedež prvega bolgarskega cesarstva med vladavino Samuela v 11. stoletju. Ob vračanju v mesto smo si ogledali cerkev sv. Klimenta. Vodiča sta bila izčrpana ob razlagah zgodovine Makedonije. V nadaljevanju smo se vkrcali na ladjico in si ogledali samostan Sv. Nauma. Tu se Crni Drim izliva v Ohridsko jezero.
Sv. Naumu rečemo tudi Sv. Naum Ohridski, ki je znan po svetem Naumu, svetniku in učencu Cirila in Metoda. Polni vtisov, prijetno utrujeni in v pričakovanju naslednjega dne smo pojedli večerjo in se odpravili spat.
Zadnji, četrti dan obiska Makedonije smo se odpeljali iz Ohrida proti Bitoli, kjer smo si ogledali izkopanine antične Herakleje. Bitola je eno najstarejših mest Severne Makedonije, ki leži ob vznožju planine Baba. Časovno smo bili omejeni tako da nam je čas dopuščal sprehod po glavni ulici (širok sokak) in nakup zadnjih spominkov. Vse se enkrat konča, tako kot se je naše potepanje po Severni Makedoniji. Vtisi so bili raznovrstni, tako je tudi prav.
Avtobus nas je pripeljal na Skopsko letališče. Sledil je letališki protokol in vkrcanje v letalo ter polet do Zagrebškega letališča in potovanje z avtobusom do Domžal.
Potovanje je bilo brezhibno izpeljano, za kar gre zahvala našemu predsedniku Društva Lipa Marjanu Ravnikarju, agenciji ter vodiču. V pričakovanju snidenja v jeseni, zaključujemo šolsko leto.
Avtor: Majda Šraj; Foto: Društvo Lipa Domžale
