»Pokljuški tekači s posebnimi potrebami«
Na OŠ Roje z našimi učenci vsako leto izvedemo zimsko šolo v naravi na Pokljuki v hotelu Center, kjer nas vedno toplo sprejmejo in razvajajo. Kljub temu, da nas je vsak dan pobožalo sonce, je bilo zelo mrzlo in učence je bilo pri zunanjih aktivnostih potrebno dobro ogreti, da jih ni zeblo in da ne bi prihajalo do poškodb. Na tekališču so izvajali posamezne naloge npr. brcanje žogice s smučmi, na ta način so trenirali odriv in drsanje s smučmi, počep pred oviro, pobiranje palice.
Snega letos ni bilo, zato alpskega smučanja nismo uspeli potrenirati. Izvajali smo le tek na smučeh, ki pa smo ga popestrili z različnimi igricami in poligoni. Tek na smučeh je ena najbolj zdravih oblik rekreacije tudi za naše otroke, saj pripomore pri ohranjanju ravnotežnega položaja in boljše drže. Primeren je za ljudi vseh starosti, ne glede na stopnjo fizične pripravljenosti. Velika prednost pri teku na smučeh je, da uporabljamo mišice celega telesa, kar ga uvršča med najpopolnejše oblike rekreacije. Vsi učenci so dobro osvojili drsno tehniko, kljub padcem pa vztrajnosti in volje ni primanjkovalo. Sposobnejši učenci so trenirali po športnih prograh tekačev, trije najpogumnejši so z učiteljem pretekli celo tekmovalno progo. Najbolj smešno je bilo, da so vsi učenci po velikih strminah varno prismučali do konca, le učitelj je malo vadil padce naprej. Ko so učenci opazovali vztrajnost drugih tekačev kljub mrzlim zimskim razmeram, so tudi sami pozabili na vse tegobe. Ves čas nas je spremljal najboljši tekač Jakov Fak, ki je vsakodnevno treniral na prizorišču zraven nas. Poskušali smo ga ujeti a smo le nemočno opazovali njegove hitre in elegantne kroge okrog nas. Veseli smo bili, da smo se lahko fotografirali skupaj z njim. Zaželeli smo mu čim boljše zdravje in veliko notranjega miru.
Vsak dan so učenci poleg zimskih športov imeli kakšno posebno nalogo. V večernem času so z naglavnimi svetilkami iskali Božičkove odtise sani in pozabljena darila. Odšli smo tudi na sprehod v gozd na Viševnik, kjer smo si ogledali osamljeno smučišče ter zaradi na novo zapadlega snega imeli možnost kepanja. Na poti po gozdu smo opazovali snežno idilo, odtise živali in nabrali nekaj predmetov za ustvajanje (veje, mah). Teden smo zaključili s tradicionalno tekmovalno igro, ki obsega šest tekmovalnih iger in ples. Učenci so vsak večer od utrujenosti kar popadali na ležišča, k spanju jih ni bilo potrebno priganjati. Teden je minil brez slabe volje, domotožja, z veliko športnega duha in na novo pridobljenih veščin.
Vsaka minuta namenjena učencem v preživljanju lepih trenutkov in spodbujanje njihovega zaupanja v lastne zmožnosti obogati tudi učitelja. Ko učenci po izvedeni dejavnosti večkrat potožijo, da bi šli nazaj in z veseljem obujajo spomine vem, da so se imeli lepo in da bodo zimska športna doživetja zapisana v njihovem srcu še dolgo časa.
