Pisalo se je leto 2014, ko je prav na prvi septembrski dan svoja vrata odprla naša enota Mavrica v sklopu Vrtca Urša. To je bila četrta enota poleg najstarejše Urše, leto kasneje pa se je odprla še najmlajša enota Pikapolonica v Dobu.
Enota Mavrica je začela delovati s petimi oddelki, a že tekom leta so zaradi povečanega števila otrok odprli še šesti oddelek. Od takrat naprej ima vrtec vsako leto polne skupine otrok in tako septembrske dni začenjamo z razigranim in živahnim živ žavom po poletnih počitnicah.
V desetih letih se je zamenjalo veliko otroških pogledov, zaskrbljenih staršev in tudi strokovnih in tehničnih delavcev, nekateri med njimi pa svoje poslanstvo vzgoje širijo od samega začetka. Pravijo, da je vsak začetek težak, a vendar odsev kaže, da ravno skupno sobivanje daje enoti Mavrica svetlo prihodnost. Prav poseben čar je tudi ta, da leži sredi vasi, obdana s polji in gozdovi v katerih otroci ustvarjajo gozdne igralnice, iščejo škrate in zaklade, praznujejo rojstne dni in se prepustijo neskončni domišljiji. Za Krtino bi lahko rekli, da je idealen kraj, kjer starši lahko brezskrbno v jutranjih urah pustijo svoje otroke in se odpravijo na delo.
Nekateri otroci prihajajo zgodaj, saj se vrata odprejo že ob 6.15 uri. Vse do ure, ko se vrata zapro, torej ob 16.15 uri, pa se v njem sliši smeh, veselje, prepevanje, glasba in ples, obiskovalce pa navdušijo tudi različni likovni izdelki iz različnih materialov. No ja, včasih pa so tudi dnevi, ko se potoči kakšna solzica, ko je domotožje močnejše od vseh dejavnosti in igrač. Takrat pomagajo topli objemi in tako še bolj temačen dan postane svetel.
Za razigran in pester vsakoletni program pa na pomoč priskočijo tudi zunanji strokovnjaki in okoliška prostovoljna društva ter zbori, ki nam lepšajo dopoldanske urice. Tako smo že na naše izredno veselje gostili Bibliobus, ki je na voljo vsem domačinom, mladim in starim tretji teden v mesecu. Knjiga ima čarobno moč kar dokazuje tudi naša Knjigobežnica na vhodu v vrtec, ki vsakodnevno menjava svojo podobo. Otroci se radi ustavljajo ob njej in si izposodijo knjigo, ki jo naslednje dni vrnejo nazaj. Deluje na način zaupanja, kar je vrednota, ki jo skušamo približati že najmlajšim.
Kljub temu, da smo oddaljeni od mestnega vrveža in kulturnih ustanov, smo veseli sodelovanja s KD Bernik in njihovimi abonmajskimi predstavami, pa tudi sodelovanja z ZD Domžale. Njihovo osebje na prijeten način poskrbi, da otroci še bolj ozavestijo kako pomembna je skrb za higieno in zdravje. Sodelujemo tudi s ŠD Sonček, Karate Domžale in Plesno šolo Miki.
Ko pa ubrano zapojejo glasovi Moškega pevskega zbora Janez Cerar iz Domžal in Mešanega pevskega zbora upokojencev Moravče z dodatkom harmonike in kitare, ne more biti prav nihče več zaspan. Ljudska pesem, ki jo širijo, daje prav poseben čar in otroci ter zaposleni ji vsakič z veseljem prisluhnemo, kot tudi Domžalskim rogistom, ki na hudomušen način zaigrajo na svoje rogove.
Ker pa ima leto kar 365 dni, za dobro voljo s svojim obiskom poskrbijo tudi godbeniki Godbe Domžale. Res da nas do njihovih častitljivih in zavidljivih 140 let loči še dolga pot in marsikateri ovinek, verjamemo, da bomo tako kot oni lahko tudi mi ubrano vijugali in bili kos izzivom. Vedno na voljo in s posebnim žarom v očeh, so tu tudi naši gasilci PGD Studenec, ki nam zadnja leta pričarajo prav poseben dan in vstop v poletne dni z vodnimi igrami. S prostovoljstvom, ki ga širijo na mlade, so čudovita popotnica, da je biti dober res lepo. O tem bi znali povedati tudi čebelarji društva Dob – Krtina, ki nas obiščejo v času slovenskega tradicionalnega zajtrka in nam položijo v srce ljudsko modrost marljivih in pridnih čebelic.
Veselimo se tudi Gregorjevega in sodelovanja s TD Rača ter vsemi, ki pripomorete in obogatite naš vsakdan.
Vsako leto se oziramo nazaj in si rečemo, dobro je bilo. Ko pogledamo naprej, si želimo, da bi ostalo tako, če ne še boljše. Hvaležni smo za vsak korak, ki ga prehodimo skupaj, hvaležni, da lahko po predšolskem obdobju predamo vaše – naše otroke v šolske klopi, v podružnično šolo v Krtino in OŠ Dob, kjer jih čakajo nasmejane in znanja polne učiteljice.
Beseda hvala se včasih zdi tako izpeta, čeprav kratka, a velika, da lahko gore premika, ruši bregove, zida mostove, sesuva nadutost, rojeva hvaležnost, klesti prevzetost, gradi prijaznost.
Hvala torej vsem, ki premikate gore z nami, Vam otroci, da smo lahko večno mladi, staršem za zaupanje, vsem zaposlenim Vrtca Urša, ki skrbite, da nismo lačni, da smo na toplem in v čistih prostorih, vodstvu, da bedi nad nami z budnim očesom, ravnateljici Martini Pančur in pomočnicama Urši Javoršek in Nuši Rožič.
Sanjajte, karkoli Vam srce poželi in naj bo srečno in trenutkov polno novo leto 2025!
Avtor: Andreja Ropotar Jagodic, vodja enote; Foto: Andreja Ropotar Jagodic
