V času krompirjevih počitnic otroci obudili star običaj

Kako je prišlo do imena krompirjeve počitnice v času med 25. oktobrom – praznikom suverenosti – in praznikov vseh svetih, ki ga obeležujemo 1. novembra, ne vem, vem pa, da se takrat zagotovo nič več ne pobira krompirja. 

Sicer bi mogoče prav prišel, da bi se vsaj otroci na vasi zaposlili, saj so tisti v mestih odšli v toplejše kraje. A tudi brez krompirja se najde kakšno delo in tako so se otroci iz ulice zbrali in uživali v prav zanimivem delu – odločili so se, da bodo ličkali koruzo.

Tudi starejši so pomagali, sicer pri vezanju in kasneje pri postavljanju v štante, da se bo posušila, otroci pa so postorili vse ostalo. Še sreča, da jim je bilo naklonjeno tudi vreme, da ni deževalo, da so delo lahko opravili na travniku. Otroke je bilo prav užitek gledati pri delu, na koncu so za seboj tudi lepo pospravili in ker se marljivost nagradi, so dobili tudi pijačo in nekaj sladkega.

In kaj so tokrat odnesli od ličkanja? Poleg druženja so spoznali, da delo kmetov le ni tako lahko in da je potrebno za to, da bo živina dobila hrano, pljuniti v roke in marsikaj postoriti. Hkrati pa so z opravilom ohranili tudi zanimiv običaj, ki je bil pogost na kmetijah in kjer se je med delom tudi pelo, le steklenica žganega tokrat ni bila skrita v kupu koruze.

Če otroke vprašaš, ali so bile krompirjeve počitnice dolgočasne, vsi v en glas rečejo, da ne, saj se je marsikaj dogajalo.

Avtor: DJD; Foto: DJD