Z razstavljenimi učbeniki, berili, vadnicami, spričevali in celo »palico za po prstih« in ponijem, kolesom naše mladosti, razstava odstira en majčken pogled v to, kakšna je bila šola takrat, ko smo bili učenci mi, učitelji, pa vaši starši in stari starši. Predmeti, ki so jih za ta namen posodili vaši starši in učitelji, vam pripovedujejo, kaj vse je danes drugače in kaj kljub zobu časa v šolah ostaja enako.
Če opazujemo učbenike in delovne zvezke ter berila, vidimo, da so bili nekoč manjši. Zato so bile tudi naše torbe manjše. Barvitih in okrasja polnih delovnih zvezkov dolgo sploh ni bilo. Verjetno smo se zato lažje osredotočili na račune, črke in številke. Najlepše ilustrirana pa so bila vedno berila oziroma čitanke, kot so se imenovala nekoč. Seveda zato, da smo se učenci s pomočjo ličnih ilustracij lažje in hitreje naučili brati in pisati.
V šoli smo nekoč zelo veliko pisali in prepisovali. Zato so bile pisave nekoč na splošno veliko lepše kot danes. S tem smo vadili lepopis, ki so ga učiteljice tudi ocenjevale, urili spomin in osredotočenost ter se umirjali.
Učitelje smo klicali z različnimi nazivi: bile so gospe učiteljice, vmes pa tovarišice in tovariši. Mnogo bolj strogi so bili in celo bali smo se jih! Neposlušni in posebej poredni otroci so dobili s palico po prstih ali pa jih je tovarišica »za ušesa«.
V spričevalih smo imeli opisno oceno tudi iz vedenja – bili smo vzorni, primerni ali manj primerni. Vzorni učenci so za posebno vzorno vedenje, požrtvovalen odnos do sošolcev in podobno dobili posebno pohvalo.
Eni smo bili bolj pridni za učenje, drugi manj. Prav tako kot danes. Starši so naše učenje spremljali bolj od daleč. Obvestila, podpise, pohvale in podobno so prebirali samo v beležkah, saj e-pošte še niso imeli.
Preteklost je vedno drugačna od sedanjosti. Praviloma je sedanjost bolj pisanih barv – tako kot vaši delovni zvezki in puščice in torbe in copati. Kljub tem barvitim spremembam pa se učitelji dan za dnem – tako kot nekoč naši učitelji – trudimo, da sta šola in znanje, ki ga srkate, vrednoti za vse življenje.
Vsem učencem in staršem, ki ste posodili spomine na vašo šolo, se iskreno zahvaljujemo.
Avtor: Bilka Demšar Starman, učiteljica RAP; Foto: Bilka Demšar Starman, učiteljica RAP
Related
