O pustu, kurentih in otrocih v vrtcu Medo, enota Krašnja

Pust je čas, ko se preoblečemo v pustno šemo oz. maškaro. Pravimo, da se šemimo. Ta čas, vemo, je premakljiv in ga obeležujemo sedem tednov pred veliko nočjo. Pusta so praznovali že v predkrščanski dobi in veliko zaslug za ohranitev gre ravno Rimljanom, ki so se ob tem času radi šemili. Besedo pust je poznal že Primož Trubar. Nastanek kurentov oz. korantov sega v 15.—16. stoletje. Glede prvih zapisov si tudi zgodovinarji niso povsem enotni, saj obstaja več teorij. Prve zabeležene pustne igre na slovenskem segajo na Ptuj v leto 1610. Kurenta oz. kurentovanje je leta 2016 Lonly Planet postavil ob bok karnevalu v Riu in Benetkah, obhodi kurentov so bili leta 2017 vpisani na Uneskov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Tako smo tudi v vrtcu Medo v enoti Krašnja na sredo, 19. februarja 2025, izvedli delavnico v čast kožuhastemu kurentu. Na delavnicah sicer ovčje kože nismo uporabljali, saj smo raje posegli po recikliranem materialu. Na delavnice so bili povabljeni starši, kot tudi njihovi otroci. Izdelovali smo maske kurenta, okrasili robčke in izdelali pustna očala. Bolj pogumni so se lotili izdelavo maskote kurenta iz odpadnega kartona, cevi in časopisnega papirja. Na koncu je kurent dobil okrašene robčke, čisto prave zvonce in gorjačo. Tudi na naglavno okrasje nismo pozabili, saj smo mu nadeli veliko pisanih trakov. Narejeni izdelki nam krasijo avlo v vrtcu in kurent vsakega obiskovalca kar sam vabi, da se z njim fotografira. Kako nam je uspelo, si lahko pogledate na spodnjih sličicah.

In kakšno vlogo imajo otroci iz vrtca pri norčavem pustu poleg veselja? Zgodovinarji ugotavljajo, da se je po vojni šemljenje, predvsem odraslih moških, ponehalo in da so ravno otroci iz vrtca in osnovnih šol tisti, ki v svoji številčnosti pomembno prispevajo za ohranitev pusta za bodoče rodove.

Avtor: Natalija Mlakar Butalič; Foto: vzgojiteljice iz vrtca Medo, enota Krašnja