Na zaključni prireditvi BeeZoo projekta otroci navdušeno spoznavali in delili znanje o čebelah

V petek, 12. maja 2023, je pri Čebelarskem paviljonu v Češminovem parku v Domžalah potekal zaključni dogodek BeeZoo projekta za Ohranjanje Okolja. V dogodku, ki ga je vodila Ajda Sokler, so se zvrstili pozdravni nagovori partnerjev projekta. Glavni namen projekta je skozi ustvarjalna medgeneracijska druženja povečati ozaveščenost lokalnega prebivalstva o pomenu čebel pri ohranjanju okolja in biotske raznovrstnosti. 

Nekaj besed so povedali Borut Ernestl, podžupan Občine Domžale, Ivan Bogovič, vodja Službe za evropske projekte na Občini Domžale ter Andrej Jus, predsednik Čebelarskega društva Domžale.

Pripovedovalsko pravljico »Kako je nastala čebela«, ki jo je napisala in ustvarila tudi lutke, Neja Meta Rojc, je prikazala Špela Kaplja, obe pa prihajata iz društva Terra Anima.

V krajšem kulturnem programu je sodeloval Otroški pevski zbor Osnovne šole Domžale pod vodstvom zborovodkinje Vanesse Večko Pušnik.

Sledilo je nameščanje panjskih končnic na čebelarski paviljon, pohod po Domžalski čebelarski učni poti pa je zaradi dežja odpadel. So si pa udeleženci ogledali društveni in apiterapevtski čebelnjak pri CČN Domžale, saj so se do tja odpeljali z avtomobili.

BeeZoo projekt za Ohranjanje Okolja je projekt sodelovanja med Občino Domžale, Čebelarskim društvom Domžale, Osnovno šolo Domžale in podjetjem BB BIO.Si d.o.o. iz Trzina. Glavni namen projekta je skozi ustvarjalna medgeneracijska druženja povečati ozaveščenost lokalnega prebivalstva o pomenu čebel pri ohranjanju okolja in biotske raznovrstnosti. V okviru projekta so v Češminovem parku v Domžalah od aprila 2022 do maja 2023 zasadili medovit vrt, ustvarjali so na likovnih delavnicah, kjer so otroci risali in pobarvali panjske končnice, pekli so medene dobrote, okrepili zdravje z apiterapijo, se sprehodili po Domžalski čebelarski učni poti in še in še. V nadaljevanju so po zasaditvi medovitega vrta, postavili čebelarski paviljon in leseno skulpturo čebele ter uredili pozno košen cvetoči travnik pri Češminovem parku. S slednjim so prikazali kako lahko vsi s kasnejšo košnjo dela vrta povečamo biotsko raznovrstnost in zmanjšujemo t.i. zelene puščave. Predstavili so urbano čebelarstvo kot posebno obliko čebelarstva.

V okviru več kot 30 ustvarjalnih druženj na območju občin Domžale, Trzina, Mengša in Vodic so pripravljali medene dobrote ter zeliščne pripravke in naravno kozmetiko iz medovitih rastlin. Ustvarjali so likovne umetnije na panjskih končnicah. Otrokom bodo čebelji svet približali skozi pravljične predstave. Spoznali, kako bogat nabor čebeljih pridelkov lahko poleg čebeljega pika uporabljamo v apiterapiji. Skupaj z izkušenimi čebelarji so odkrivali življenje čebel. Sprehodili so se po Domžalski čebelarski učni poti ob Kamniški Bistrici, kjer ob vsakem letnem času narava pripravi edinstveno doživetje, pravo učilnico na prostem. Ob zaključku projekta so tako bogatejši za čudovito izkušnjo izmenjave znanja. Verjamejo, da bodo naši vrtovi in cvetlična korita zacveteli v pisanih barvah in postali prijazni kotički za vse žuželke, da se bodo lahko razvile, najedle in naskakale. Čebelji vrvež – BeeZOO nam bo vsem polepšal življenje.

V Evropi čebela velja za tretjo najpomembnejšo udomačeno žival, takoj za govedom in prašičem. Stroka ji pripisuje zasluge za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Tako nam tisti del imen »ZOO« poleg pomena »živalski vrt« sporoča tudi: Z – za; O – ohranjanje in drugi O – okolja. Torej ZA OHRANJANJE OKOLJA.

Čebelarstvo ima v naših krajih več kot sto letno tradicijo. Čebelnjak ali čebelja hiša, v kateri so panji, ki so zloženi en ob drugem ter v več vrstah, je posebnost naše krajine. Poslikane panjske končnice pa so del tistega seznama slovenske kulturne dediščine, ki ga pozna vsak Slovenec. Glede na današnje védenje so poslikane panjske končnice tako rekoč avtohtoni kulturni element. Za čebelnjak v Češminovem parku so v okviru projektnih delavnic na Osnovni šoli Rodica poslikali panjske končnice, ki so danes bile nameščene na čebelnjak.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar