Kratkovidnost pri otrocih vse pogostejša – kdaj je čas za pregled vida?

Šolsko leto je že v polnem teku, otroci pa vse več časa preživijo ob knjigah, zvezkih in zaslonih. Prav zato je november primeren mesec, da starši pozornost namenite tudi njihovemu vidu. Kratkovidnost pri otrocih je namreč vse pogostejša, njeni prvi znaki pa lahko ostanejo neopaženi. Pravočasen pregled vida je pomemben, saj lahko težave vplivajo na učenje, zbranost in vsakodnevne dejavnosti.

Kratkovidnost oziroma miopija je motnja vida, pri kateri otrok dobro vidi predmete v bližini, oddaljeni predmeti pa so zamegljeni. Težave se pogosto pojavijo v osnovnošolskem obdobju, ko se lahko kratkovidnost tudi najhitreje povečuje.

Strokovnjaki vse pogosteje opozarjajo na naraščanje kratkovidnosti po svetu. Po nekaterih ocenah bi lahko bila do leta 2050 kratkovidna skoraj polovica svetovnega prebivalstva. Pomembno vlogo pri razvoju kratkovidnosti imajo dednost, veliko dela na blizu in premalo časa na prostem.

Kako prepoznati, da otrok slabše vidi?

Otroci se pogosto ne zavedajo, da njihov vid ni najboljši. Na slabši vid se lahko navadijo, zato težav staršem niti ne omenijo.

Pozorni bodite predvsem na naslednje znake:

• Otrok pogosto mežika ali si mane oči, ko gleda v daljavo.

• Pri gledanju televizije se pomika bližje zaslonu.

• Knjigo, telefon ali tablico drži zelo blizu obraza.

• Težko prebere napis na šolski tabli ali oddaljene napise.

• Po pouku ali branju se pritožuje nad glavobolom oziroma utrujenimi očmi.

• Pri prepisovanju s table ima težave.

Če starši opazite katerega od teh znakov, je priporočljiv pregled vida pri ustreznem strokovnjaku. Posebna pozornost je potrebna tudi pri otrocih, katerih starši ste kratkovidni, saj ima dednost pomembno vlogo.

Več časa na prostem, manj pred zasloni

Eden najpomembnejših ukrepov za zmanjševanje tveganja za razvoj kratkovidnosti je preživljanje časa na prostem. Strokovnjaki priporočajo približno dve uri dnevno na naravni svetlobi.

Čeprav so novembrski dnevi krajši in hladnejši, je smiselno otroke spodbujati k sprehodom, igri na prostem in drugim dejavnostim zunaj doma.

Pomembna je tudi zmerna uporaba elektronskih naprav. Dolgotrajno gledanje v telefon, tablico ali računalnik lahko povzroča naprezanje oči, zato naj otroci med uporabo zaslonov redno delajo odmore.

Pri branju, pisanju in opravljanju domačih nalog je priporočljivo ohranjati razdaljo vsaj 30 centimetrov od oči. Prav tako ni dobro, da otrok dalj časa neprekinjeno opravlja dejavnosti, ki zahtevajo gledanje na blizu.

Zakaj so redni pregledi vida tako pomembni?

Kratkovidnost se lahko med odraščanjem postopoma povečuje. Zato ni dovolj, da otrok opravi pregled vida samo takrat, ko se pojavijo izrazite težave.

Priporočljivo je, da se vid preveri ob vstopu v šolo in nato redno, pogostost nadaljnjih pregledov pa naj bo prilagojena otrokovim potrebam.

Pri otrocih z že ugotovljeno kratkovidnostjo je pomembno tudi spremljanje njenega napredovanja. Strokovnjaki lahko poleg dioptrije spremljajo dolžino očesnega zrkla, kar pomaga pri ocenjevanju sprememb vida.

Ali je mogoče napredovanje kratkovidnosti upočasniti?

Danes so na voljo različne možnosti za obravnavo kratkovidnosti pri otrocih. Poleg običajnih korekcijskih očal obstajajo tudi posebna očalna stekla in kontaktne leče, namenjene upočasnjevanju njenega napredovanja.

Katera rešitev je najprimernejša, je odvisno od otrokove starosti, stopnje kratkovidnosti in hitrosti njenega napredovanja. O izbiri se je zato smiselno posvetovati z očesnim strokovnjakom.

Pomembno je tudi, da otrok uporablja ustrezno predpisana očala. Prepričanje, da nekoliko šibkejša očala preprečujejo povečevanje dioptrije, namreč ne drži.

Za pregled vida ni treba čakati na naslednje šolsko leto

Čeprav je začetek šolskega leta pogosto priložnost za preventivne preglede, je skrb za otrokov vid pomembna vse leto.

Starši bodite pozorni na otrokove navade, morebitne težave pri učenju in spremembe pri gledanju na daljavo. Pravočasno odkrita kratkovidnost omogoča ustrezno korekcijo vida in spremljanje njenega napredovanja.

Redni pregledi, dovolj gibanja na prostem, omejevanje nepotrebne uporabe zaslonov in ustrezni odmori pri učenju so preprosti koraki, s katerimi lahko starši prispevajo k skrbi za zdravje otrokovih oči.

Vir: Siol.net