Nova sezona Alzheimer caffe-ja: “Ne pozabite! Demenca ne izbira!”

Na srečanjih v prejšnjih petih sezonah Alzheimer caffe-ja smo spoznali veliko strokovnjakov in zdravnikov, ki se ukvarjajo z demenco ali z Alheimerjevo boleznijo. Takšna mesečna srečanja so namenjena  vsem, ki se srečujejo z demenco, pa tudi tistim, ki se z njo še niso srečali, se pa morda še bodo. Kot pravijo strokovnjaki: »Ne pozabite! Demenca ne izbira – vsak, ki ima možgane je potencialen kandidat za demenco!«

Tokratno prvo srečanje šeste sezone je potekalo v četrtek, 11. oktobra 2018, v Kavarni Vejca Doma upokojencev Domžale, v katerem imajo tudi nekaj varovancev, ki bolehajo za težjo obliko demence. Pogovora, ki ga je vodila Cveta Zalokar, sta se udeležili tudi gostji Dragica Bac,  generalna direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ima tudi dementno mamo v Domu upokojencev Domžale, leva Lauraityte, socialna delavka v Ljubljani ter mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma Upokojencev Domžale.

Tako smo iz ust zgoraj naštetih slišali marsikaj o delovanju svojcev z dementno osebo. Pomanjkanje znanja in izkušenj z določeno boleznijo ali stanjem povzročata strah. Le-ta pa obstaja na obeh straneh, tako pri zdravih ljudeh kot pri osebah z demenco. Številne osebe z demenco je sram, soočajo se z občutki manjvrednosti in pomanjkanja samozavesti. Občutijo, da se je njihov položaj v družbi spremenil zaradi diagnosticirane bolezni. Ljudje zaradi stigmatizacije redkeje poiščejo pomoč, po drugi strani pa se soočajo tudi z večjo socialno izključenostjo. Bolezen pa napreduje. Nekaterim hitro, nekaterim pa počasneje.

Svojci zaradi nepoznavanja prvih znakov ne prepoznajo demence, kasneje pri morebitni znani diagnozi pa zaradi stigmatizacije bolezni v družbi, demenco težko priznajo in sprejmejo. Različne motnje, ki so posledica demence ali jo spremljajo, postavljajo sorodnike in oskrbovalce pred številne etične dileme, ki se z napredovanjem bolezni spreminjajo in množijo. Svojci in oskrbovalci oseb z demenco v večini primerov ne govorijo neposredno o etičnih vprašanjih, dejansko pa je večina njihovih vprašanj prav etične narave.

Kako ravnati v odnosu do dementne osebe, ji smemo lagati in z njo manipulirati, vse z dobrimi nameni? Tudi zato je zelo pomembna zgodnja diagnoza, ko je oseba z demenco še sposobna razumeti prognozo bolezni in se (še) sama odločati o svoji prihodnosti. Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje.

Najpogostejši vzrok za nastanek demence so degenerativna obolenja osrednjega živčevja. Več kot polovico demenc predstavlja Alzheimerjeva demenca. Direktorica Doma Upokojencev nam je razložila, s kakšnimi težavami so se soočali z usposobljenostjo osebja, da sedaj lahko kvalitetno predstavljajo močno oporo dementni osebi. Vzroka bolezni ne poznamo, vendar z leti pojavnost strmo raste. V starosti nad 65 let ima demenco dvajsetina starostnikov. V starosti nad 80 let ima težje oblike demence že petina starostnikov. Po ocenah danes v Sloveniji trpi za demenco okoli 32.000 oseb.

V približno 15 odstotkih so vzrok demence tudi nekatere metabolne motnje. Sem sodijo bolezni ščitnice, paratiroidnih žlez in hipofize. Tumorji, poškodbe in infekcije centralnega sistema so možni vzroki za nastanek demenc, ki so deloma ozdravljivi. Dokazi kažejo, da svojci lažje sprejmejo spremembe v življenju osebe z demenco, če opustijo pričakovanja, da bo oseba spet kdaj takšna kot poprej. Sprejemanje sprememb ustvari priložnost za to, da poiščemo nove načine skupnega bivanja. To, da smo skupaj tukaj in sedaj, lahko prinese nove in pozitivne izkušnje.

Dobro čutno dojemanje prek vida, sluha, okušanja, voha in dotika lahko pomeni močno pozitivno izkušnjo, kljub temu, da je razumevanje tega, kar oseba vidi in sliši, okrnjena. Čutne izkušnje pogosto pripomorejo k spominjanju, zdravila za napredujočo demenco pa še ni. Več v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar