Naj bo šola mesto veselja in ne strahov

Dragi šolarji!

Želim vam vesel in dogodivščin poln začetek novega šolskega leta. Najbrž ste ga komaj dočakali, tudi tisti, ki ste bili nad šolo in učitelji kdaj razočarani in ste jih jemali kot nujno zlo. Predolge šolske ure in prekratki odmori so nekaj, kar smo izkusili vsi, tudi vaši učitelji, ko so bili nekoč učenci.

Na poti k Bistrici je vladalo pravo septembrsko vzdušje, ko so srednješolci, zdi se mi, brez obotavljanja hiteli v gimnazijsko dvorišče. Prvčki so mi potem kasneje, na popoldanskem sprehodu, s ponosom kazali svoje rumene rutice in navdušeno razlagali, kako lepo so se imeli v šoli. Staršem je gotovo padel kamen s srca, ker jim ne bo treba toliko časa posvetiti šolskemu gradivu in obnavljanju znanj, ki so jih pozabili, da bi lahko sledili zahtevam učnega načrta. Pa tudi učiteljice in profesorice (tudi učitelji in profesorji) ne bodo potrebovali toliko časa za računalniške priprave snovi, pregledovanje nalog na daljavo in pisanje poročil o, bodimo iskreni, navideznem uspehu učencev. Brez osebnega stika med učečim in učiteljem ni pravega razvoja in je na vsak način potrebno ta stik ohraniti tudi v bodoče. Za mladega človeka je ta izkušnja nenadomestljiva, prav tako druženje z vrstniki, ker le to vodi k socializaciji in obstanku humane družbe. Tej že tako nastavlja zanko računalniška tehnologija brez katere zdaj ne moremo slediti niti pouku. Kar je res škoda, ne glede na zdravstvena priporočila in nevarnosti, ki jih prinaša vsaka nova bolezen.

Alenka Rebula je, v sobotnem intervjuju na radio Ognjišču, podala nekaj svojih pogledov na čas, ki ga je zaznamovala korona. Predvsem je pogrešala več pouka na odprtem, v naravi. Zakaj je tak pristop dobrodošel v vrtcih, ne pa v šolah? Zakaj spodbujamo starejše k aktivnem življenju v naravi, mlade, ki so polni energije in želje po gibanju, pa zapiramo med štiri stene, jih odevamo v maske in jih porivamo pred računalnike? Morda bi se morali zgledovati po grških amfiteatrih in odprtih učilnicah, kjer je pouk potekal na prostem, ob dolgih razpravah med študenti in profesorji. Dialog, in ne učenje ex cathedra, spodbuja k razvoju intelekta, preizkušanje, in ne le ponavljanje znanih dejstev, gradi kritičnega in svobodomiselnega človeka.

Naj bo šola še naprej prostor vedoželjnosti, znanja in druženja. Zatorej veselo in zagnano v novo šolsko leto!

Avtorica: Mimi Šegina