Na debeli četrtek je v Domu upokojencev Domžale dišalo po okusnih krhkih flancatih
Danes je debeli četrtek, ki velja za god debelih ljudi. V širšem smislu pa velja debeli četrtek za god vseh ljudi, ki radi kaj dobrega pojedo, saj na ta dan po različnih krajih pripravljajo različne jedi, za vse pa je značilno, da so izjemno nasitne. Gospodinje ta dan ocvrejo prve krofe in flancate, ponekod pripravijo ocvirkovko, ričet »začinijo« z okusnimi svinjskimi rebrci … Debeli četrtek so obeležili tudi v Domu upokojencev Domžale, kjer so nekatere tamkajšnje oskrbovanke skupaj z zaposlenimi cvrle krhke flancate.
Običaj debelega četrtka je povezan s pustnim časom. Poleg pustnih mask to obdobje pred začetkom posta zaznamuje tudi bogata in obilna hrana, kar je še posebej veljalo nekdaj. Ljudje so se, če je bilo le mogoče, držali načela, da se je v času pusta potrebno desetkrat do sitega najesti, sicer so verjeli, da bo letina tistega leta slaba. Prvi dan, ko so začeli uživati bogate pustne jedi, je bil običajno »debeli četrtek«, zadnji pred začetkom posta, ko so se lahko do sitega najedli predvsem mesnih dobrot.
V Domu upokojencev Domžale različne praznike in običaje obeležijo z raznimi prireditvami. Ker so običaji in šege bolj ali manj povezani tudi s hrano, s skupnimi močmi oskrbovancev in zaposlenih večkrat poskrbijo tudi za to, da se kaj dobrega speče, ocvre ali pa na takšen ali drugačen način pripravijo kaj okusnega. Mnoge oskrbovanke, ki jim Dom Upokojencev Domžale na jesen življenja nudi svoj novi dom, so s seboj prinesle tudi mnogo starih in preverjenih receptov dobre domače kuhinje. In prav te so gospe pripravljene deliti tudi z ostalimi. Zato velikokrat skupaj z zaposlenimi spečejo, ocvrejo ali pa pripravijo kaj okusnega.
Na debeli četrtek so krhke flancate pekli v prvem nadstropju doma. Ob našem prihodu je bilo že veselo, saj so po besedah delovne terapevtke Silve Demšar, preden so se lotili cvrtja krhkih flancatov, proslavili 81 let njihovega oskrbovanca gospoda Muhiča. Testo za krhke flancate so, kot je že običaj, naredili po recepturi Sonje Letnar. Pri delu pa so poleg Silve in še dveh sodelavk, pomagale tudi Minka Kropivšek, Marija Vraničar in Rozi Marinič. Delo so si porazdelile, zato je takoj, ko se je olje dovolj segrelo, že zadišalo po flancatih. Ostali prisotni pa so vmes ob spremljavi harmonikarja zapeli nekaj pesmi, dokler se niso prvi ocvrti flancati začeli topiti v njihovih ustih.
Res odlični flancati, saj ni samo lepo dišalo, temveč je njihov slastni okus poskrbel, da je bil zadovoljen še tako zahteven želodček. Ko smo odhajali, nas je vonj in okus flancatov še nekaj časa spremljal. Je pa tako, če je praznik, kar debeli četrtek vsekakor je, potem mora dišati po dobrotah. Če pa so dobrote narejene po stari in preizkušeni recepturi, ki so jo poznale naše babice, je pa sploh pravi domači praznik. In v Domu upokojencev Domžale je pravi domači praznik večkrat na leto, za kar poskrbijo s skupnimi močmi.
