Modna slama: trendi vsakdana

Dobrodošli v moji novi rubriki, moji dolgoletni želji po pisanju, ki se uresničuje. Vedno sem si želela pisati za kak časopis, a krovna tema ni bila nikoli dovolj zrela, saj sem celo življenje razpeta med zgodovinskimi temami, modnim svetom, umetnostjo in literaturo, kakovostno filmsko umetnostjo in teatrom. Zanima me vse, kar ima pridih lepote, človečnosti, morda psihologije in dela z ljudmi. Moje dolgoletno delo je bilo služenje lokalni kulturi, ko sem skoraj 20 let kot hostesa KDFB (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) sedela v zadnjih vrstah in spremljala akcijo na odru ali platnu, kasneje pa sem se zaljubila v naš domžalski slamnik in ga nekako moderniziranega ponudila širši publiki. Danes je glavnina mojega dela oblikovanje in izdelovanje slamnikov, promocija našega mesta in izdelek, ki vas bo poleti dodobra ščitil pred nevarnim soncem. Z našo lokalno kulturno dediščino sem se predstavila na modnih revijah širom Slovenije, bila nominiranka za Elle Style Awards v kategoriji Zeleno in prejemnica WOW nagrade za trajnost na Ljubljanskem tednu mode (v sodelovanju z JKH Identity). Vesela sem, da nas ponovno prepoznajo v tujini in domžalski slamnik se počasi vrača tja, kjer je doživel svoj opevani triumf, v New York in Paris, a o tem v kakem drugem članku …

V Modni slami bom združevala vse svoje strasti in upam, da se vam utrne kak nov miselni tok, morda pridobite kako novo »zeleno« navado ali pa zgolj uživate ob branju mojih razmišljanj.

Pisanje kolumn in podkasti so danes trend, trend pa je tudi modni, stilski, oblikovalski ali pa družbeno splošno – življenjski, zato se mi zdi pomembno v prvem prispevku razložiti glavni trend, ki se je usidral v vse spore našega življenja in tudi delovanja. Trend Zeleno, trajnostno.

Trénd -a m (ẹ̑)
značilnost pojava glede na spreminjanje v daljšem časovnem obdobju

trájnosten -tna -o prid. (ā)

1. nanašajoč se na trajnost: trajnostni preizkus / trajnostna rast gospodarstva, podjetja / zastar. trajnostne vrednote umetnine trajne
2. ki z namenom dolgoročnega ohranjanja čim manj obremenjuje okolje, razpoložljive naravne vire: trajnostni razvoj, turizem; trajnostna oskrba s hrano, z energijo; trajnostna potrošnja; trajnostno gospodarjenje, kmetijstvo / trajnostna raba naravnih virov

Po skopi definiciji trenda lahko zagotovo pritrdimo, da je trajnost danes »IT« trend družbe, kaj pa je trajnost, pa nas lahko malo bega, saj je v praksi veliko kontradiktornosti, kaj je bolj zeleno in kaj ima manjši ogljični odtis na okolje na dolgoročno delovanje.

Da se zgolj omejim na tekstilno industrijo in podam primer, kako smo pred leti masovno izdelovali eko usnje, ki je služilo zgolj 2 sezoni, preden se je nesramno ogulil in hkrati opevali, kako smo ne kruti do živali, pa danes obračamo ploščo in masovno proizvajamo jakne iz pravega usnja, ki zdržijo leta, materija pa je stranski produkt prehrambne industrije. Kaj pa količina proizvodnje? Se proizvede manj usnjenih zgornjih delov, ker jih dlje časa lahko nosimo, ali je samo cena nakupa poskočila in je kupljena količina enaka?

Osebno se v praksi zgledujem po navadah mojih staršev in starih staršev – imaš en »mašen montl« pa nekaj kvalitetnih kosov, ki služijo leta, oblečene kombinacije premoženja v omari pa kreira posameznikova kreativnost. Toplo pozdravljam porast krožnih trgovin, ki ponujajo tako imenovana oblačila iz druge roke, kar v večini plemeniti trg s kvalitetnimi kosi, kjer pa ne velja kvantiteta. Ponosna sem, da imamo sredi našega mesta Našo trgovin’co, kjer najdete prave bisere, vse skupaj pa poganja socialno podjetje, ki deluje v sklopu društva Verjamem vate. Moderna praksa, ki je danes trend, pri nas pa deluje že leta.

»Pre-owned« postaja »pre-loved«, kar je težko prevesti z eno besedo, a vseeno poskusimo in povejmo, da je nekaj, kar je bilo prej v lasti nekoga drugega, danes dobilo novo perspektivo, pravimo, da je bilo nekaj že ljubljeno in je ponovno ljubljeno, kar je zanimiv miselni preskok in daje ljubečo avro izdelku. Iz lastnine smo prišli do ljubezni in to vse v povezavi z materijo, pa naj bodo to oblačila, pohištvo, če odpremo »market place«, pa še mnogo drugih materialnih dobrin.

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo neka multinacionalka, masovna trgovina ponudila to opcijo in pred kratkim nas je Zarina aplikacija razveselila s podkategorijo »Pre-owned«, kjer lahko imetniki Zarinih oblačil krožno trgujemo s svojimi kosi, ki jih želimo prodati.

Sprašujem se, ali je ta pridobitev le korak kapitala, ki je zaplaval v trajnostni trend in ga sprevrača za ustvarjanje novih dobičkov ali pa so se tudi ogromni proizvajalci tekstilnega odpadka zamislili, kam plujemo kot družba.

V EU po podatkih Evropske komisije na leto ustvarimo 12,6 milijona ton tekstilnih odpadkov! Oblačila in obutev predstavljajo 5,2 milijona ton, kar je enako, reci, piši, 12 kg odpada na osebo na leto!

Trenutno se zgolj 22 odstotkov tega ogromnega kupa zbira ločeno za ponovno uporabo ali reciklažo, ostali debeli procent pa se še vedno sežiga ali odlaga na odlagališčih držav, ki so slabo opremljene za ravnanje s tekstilnimi odpadki.

12 kilogramov je nesramno dejstvo in mi kot alarm sveti v zavesti ob vsaki akciji, črnem petku ali sezonski razprodaji, ko smo premamljeni kupovati oblačila, ki jih res ne potrebujemo.

Naj povem, da sem v svoji mladost živela življenje popolnega potrošnika, ugodne cene so bogatile police domače omare in ob poplavi novih oblačil, ki jih res nisem potrebovala, sem sitila takšne in drugačne čustvene tegobe, saj veste, nekdo napade hladilnik, drugi si pa kaj lepega kupi in za trenutek poteši lačno dušo. Znašla sem se v drugačni stiski, saj poznate tisto o polni omari in ničesar za obleči? Sladke brige, vem! Breme gmote sem rešila s tem, da sem vse, kar nisem oblekla dve leti, enostavno podarila. Zavestno ne proizvajam tudi kilograma od teh dvanajstih in iščem dušno hrano v trendu trajnosti.

Pozdravljam sledeče zaveze iz strategije EU za trajnostne in krožne tekstilne izdelke, a me po tihem skrbi, da bo breme tega padlo le na naša pleča, pleča potrošnikov, ko bomo ob zbirki smetnjakov pred hišo dobili novega, ga seveda plačevali, prakse reciklaže pa bodo ostale na enakem odstotku …

In kaj je tukaj trend trajnosti?

Ne vem več. Vem pa, da se vsaka trend akcija v današnjem času vplivnežev začne pri vsakem posamezniku z zgledi, ki vlečejo.

Objem, Ana.