Pestre šolske in projektne dejavnosti v okviru programa tehnik računalništva na SŠ Domžale

Sem dijak tretjega letnika programa tehnik računalništva na Srednji šoli Domžale. Za to smer sem se odločil zato, ker me je vodila želja po programiranju in na sploh delu z računalniki. Usmeritev šole sem spoznal že na informativnem dnevu.

Rad se ukvarjam z različnimi projekti, tako na področju programiranja kot tudi modeliranja. Moj projekt Avtomobilček je narejen na osnovi mikrokrmilnika Arduino. Zanj sem se navdušil že v prvem letniku, ko sem se vpisal na krožek ustvarjanja z mikrokrmilnikom.

Spomnim se, da se je marsikomu zdelo čudno, češ zakaj čakam dve šolski uri na krožek, če bi bil lahko že doma in užival v vikendu. Užival sem na drugačen način, v delu z mikrokrmilnikom, ki mi je vsak konec tedna predstavljal nove izzive, saj smo programe večinoma pisali sami. Programi so bili zasnovani za vsakodnevno rabo, kot so npr. merjenje temperature in vlažnosti ter izpis na LCD-zaslonu, upravljanje luči preko Wi-Fi omrežja, merilnik razdalje z LED-lučkami in s piskačem za opozarjanje, ki jih lahko zasledimo v avtomobilski industriji.

Pa se vrnimo nazaj k avtomobilčku. Pot do končnega izdelka je bila kar dolga, saj sem večino delov naročil preko spleta, na katere sem čakal nekaj mesecev. Podvozje, odbijače ter pokrov sem natisnil s 3D-tiskalnikom, ki sem ga sestavil leto prej. Z natisnjeno šasijo sem dosegel majhno težo celotnega izdelka, saj je plastika z 20 % gostoto tiskanja v sredici bistveno lažja od lesa. Gonilo so štirje DC-motorji s kolesi, ki sem jih privijačil na podvozje. Za krmiljenje motorjev sem potreboval še dodatek k vezju (shield) za upravljanje z motorji, ki ga pritrdimo na mikrokrmilnik. Problem je nastal pri baterijah, ki sem jih skupaj s polnilcem kupil preko Ebaya s Kitajske po precej nizki ceni. Ko sem jih priključil v vtičnico, so se polnile tri minute, nato pa tresk in dim iz polnilca. Takoj sem vedel, koliko je ura. Naj bo, pravijo, da vsaka šola nekaj stane. Za takšen nakup sem se odločil zato, ker so na slovenskem tržišču sestavni deli kar precej dražji.

Po dramatični nezgodi sem se odločil, da se obrnem na profesorja Riharda Boniferja, ki je strokovnjak na tem področju in ima veliko izkušenj z akumulatorji. Ker je imel doma odslužen prenosnik, mi je predlagal, da ga razstavim in iz njega poberem posamezne baterije tipa 18650, ki imajo ustrezno napetost 3,7 V. Te baterije so okolju prijaznejše od baterij za enkratno uporabo, saj se iztrošene ne zavržejo, ampak se ponovno polnijo iz električnega omrežja. Še enkrat hvala profesorju, saj je z njegovo pomočjo avtomobilček kmalu zapeljal svoj prvi krog.

Naslednje šolsko leto bom mogoče takšen avtomobilček uporabil za končni izdelek na maturi. Dodatno bi ga opremil s parkirnimi senzorji, s piskačem in s tipalom svetlobe, ki po potrebi samodejno vklopi in izklopi luči in tako varčuje z energijo. Ker imamo na šoli kar nekaj avtomobilčkov in robotkov, bi naslednje leto lahko v okviru krožka zastavili cilj energetske optimizacije obstoječih demonstracijskih in maturitetnih izdelkov. Ideja je, da bi izdelke sistematično opremili s tipskimi recikliranimi akumulatorji. S tem bi prenehali uporabljati ekološko sporne baterije za enkratno uporabo. Na spletu sem zasledil, da se takšni akumulatorji lahko uporabijo tudi pri izdelavi električnega kolesa in električnega avtomobila, saj omogočajo okolju prijazno mobilnost.

Na šoli se sicer ukvarjamo s številnimi projekti. Šola zelo aktivno sodeluje npr. tudi v projektu Erasmus+ izmenjav, preko katerega vsako leto dijaki obiščejo novo destinacijo. V prvem letniku smo se na temo degradiranih območij udeležili izmenjave v Estoniji – predhodno smo v Domžalah v sodelovanju s Filozofsko Fakulteto Univerze v Ljubljani popisali degradirana območja na področju Domžal.  V letošnjem šolskem letu pa smo se dijaki različnih programov udeležili strokovnega usposabljanja Erasmus+ v Bragi na Portugalskem. Tam smo se izobraževali skoraj mesec dni in pridobili veliko novih znanj in spoznanj. Ogledali smo si tudi večja mesta in kulturo ter način življenja na Portugalskem.

Zahvaljujem se profesorjem Srednje šole Domžale, ki me podpirajo pri projektih in vključujejo vanje, še posebej pa razredniku in mentorju. V prihodnje se želim še naprej izobraževati na področju računalništva in udejstvovati v različnih projektih.

Avtor: Jakob Tomas Bolta; Video: Projekt Arduino