Mokrišča z mladimi v Knjižnici Domžale

Mokrišče je del narave, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča razširjenost rastlin in živali, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro okolje.  Mokrišča so območja, na katerih voda prekriva zemljo (prst) ali pa je voda prisotna v zgornji plasti zemlje ali na površju zemlje. Voda je lahko prisotna tudi v koreninskem predelu rastlin. Prisotna je lahko vse leto ali pa le ob določenih periodah. So tudi območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, polslana ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov.

Okroglo mizo na temo mokrišč, kjer so mladi spregovorili o problemu uničevanja mokrišč na domžalskem področju in tudi širše, je pripravilo društvo Terra Anima, ki si med drugim prizadeva za ozaveščanje javnosti o močvirjih in njihovi pomembni vlogi, saj so močvirja ledvice pokrajine, skrbijo za prečiščevanje vode in našo podtalnico ter izboljšujejo ozračje z kisikom. Okrogla miza je potekala v dvorani Knjižnice Domžale v ponedeljek, 15. aprila 2024, udeležili pa so se je Špela Kaplja iz Terra Anima iz Radomelj, Maja Brozovič, zunanja sodelavka Občine Trzin z zavoda za varstvo okolja in narave OE Kranj ter osnovnošolke Neža Drenovec, Lana Jančigaj in Zara Kosec iz Osnovne šole Domžale z mentorico Miro Marinšek ter Brina Manja Slak iz Osnovne šole Frana Albrehta iz Kamnika.

Zanimiv je bil pogled mladih osnovnošolk na temo ohranitve mokrišč, njihovo vlogo v živalskem in rastlinskem svetu, o gradnjah industrijskih con in cest na območju mokrišč. Zavedajo se, da to slabo vpliva na ekosistem, s tem pa tudi na človeka. Zato se zavzemajo za ohranitev mokrišč, čeprav so tudi za graditev industrijskih con in cest, ker to rabimo za razvoj in rast gospodarstva, ampak te gradnje se da graditi tudi na drugih območjih, ne le samo na mokriščih. Z gradnjami se uničujejo več tisočletne poti živalskih vrst, ki so si pridobile v tem obdobju kompas v glavi, ki jih že ves čas vodi od točke do točke po istih poteh čez mokrišča.

Maja Brozovič, zunanja sodelavka Občine Trzin z zavoda za varstvo okolja in narave OE Kranj, je spregovorila o tem, kako se v Trzinu, kjer so v preteklosti izgubili veliko mokrišč, zavzemajo in trudijo za njihovo ohranitev in zavarovanje, ki jih še imajo. Mokrišča ponujajo rastlinam najrazličnejša posebna rastišča. Mnoge vodne ali močvirske rastline imajo gobasta stebla in liste, ki prenašajo zračni kisik v korenine in jim omogočajo dihanje. Pri nekaterih zgradba listov omogoča plavanje na vodi. Med rastlinami na obrobju potokov in jezer nekatere držijo pokonci olesenela stebla, zato jih ne moti kratkotrajno nihanje vodne gladine.

V vodnatih mokriščih živi veliko rib, dvoživk in nevretenčarjev, ki so hrana za druge živali, zlasti za vodne ptice. V mokriščih živijo tudi plazilci, med njimi je močvirska sklednica – edina slovenska avtohtona sladkovodna vrsta želve in kače. Tudi med sesalci se jih je veliko prilagodilo mokriščem, zlasti med glodavci: na primer bobri in pižmovke.

Mladi so še povedali, da bi bilo potrebno veliko več govoriti o mokriščih, saj so dandanes čedalje več za ekrani in na spletu, kjer pa tovrstnih zgodb o mokriščih skorajda ne najdeš.

Več o zelo zanimivem pogledu mladih na mokrišča si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar