Mlada generacija: Ogrožena vrsta današnjega časa

Mlada generacija se nahaja v življenjskem obdobju, ko poganja korenine v družbi in se šele vključuje v družbeni sistem. Mladi nimamo encima za prebavljanje starih vzorcev in delitev, imamo pa energijo za napredek. Ta energija gre lahko v nič, lahko pa dobi podporo, če bomo mladi dobili zaupanje od že uveljavljenih generacij.

Le mladi smo zaradi neobremenjenosti s preteklostjo sposobni presekati gordijski vozel starih, za prihodnost iracionalnih in za Slovenijo pogubnih delitev. Ker bomo mladi še kako deležni posledic današnjih dejanj v prihodnosti, si moramo danes izboriti prostor in participacijo pri odločanju. Danes to vidim že kot našo dolžnost, ne le kot pravico. Posledice odločitev, ki so oziroma bodo sprejete z nami ali brez nas, bomo nosili v prvi vrsti mi.

Mlado generacijo se poskuša pogosto prikazati, kot da je izgubljena. A to ni res. Res pa je, da je šibka, ker se šele vključuje v sistem, pri tem pa nima podpore in priznanja s strani že uveljavljenih skupin družbe.

Družba naj temelji na partnerskem sistemu, kjer starejši podpirajo mlade in tudi mladi podpiramo starejše, saj bomo tudi mi enkrat v drugi vlogi. Ta medsebojna podpora je osnova za medgeneracijsko sožitje.

V praksi gre dejansko za neenakovredne vloge med posameznimi družbenimi skupinami, kjer pa ima poleg mlade generacije hendikep tudi družbena skupina, ki zapušča sistem dela, torej upokojenci. Vendar pa je skupina upokojencev približno dvakrat številnejša in veliko bolje družbeno in politično organizirana. Formalno se to izkazuje predvsem v ZDUS IN DESUS, neformalna moč te generacije pa je še veliko večja. Zato ta skupina zaenkrat pluje uspešno in stabilno in vsake toliko časa izposluje ugoden izkupiček iz družbene blagajne.

Na drugi strani mladi nimamo neke kredibilne družbene, kaj šele politične organizacije, ki bi omogočala, da se mladi vzpostavimo v resno družbeno in politično silo. Zato je naša naloga, da se aktivno vključimo v že vzpostavljen sistem odločanja, v katerem zastopamo interes mlade generacije, ki je trenutno zanemarjen. V resnici je bil zanemarjen kar vedno. Mislim da je čas, da se mladi izpostavimo in borimo za svoj generacijski interes za glavno mizo, in ne le na hodniškem stopnišču, kamor nas trenutno odrivajo uveljavljeni centri družbene moči. Namreč, bolj vplivna vloga nam ne bo sama od sebe dana. Kolikor prostora bo mladim namenjenega danes, toliko bolj izkušeni, usposobljeni in učinkoviti bomo za upravljanje družbe skozi čas.

Izvor šibkosti teh dveh skupin, mladih in upokojencev, vidim v tem, da sistem nagrajuje in prizna le delovno-aktivno skupino, saj ta prinaša dodano vrednost, najbolj verno vzdržuje glavni tok in predvsem plačuje davke v državno blagajno.

Mlada generacija je danes (pre)obremenjena s pričakovanji družbe po prevzemanju (pre)velikih bremen, ki so sprejeta brez soglasja mladih (zelo lahkotno zadolževanje države, zanemarjanje dolgoročnih posledic posegov v naravo, ignoriranje izkušenj pri načrtovanju družbenega razvoja itd.). Mladim družba tako širi obveznosti in dolžnosti, ob tem pa se nam seznam pravic in priložnosti ne razširi. Poleg tega sistem obe skupini »drži« le rahlo nad gladino s skromnimi pokojninami za večino upokojencev in nedostojnim plačilom študentskega dela za študente, za veliko večino mladih zaposlenih pa z mizernimi pripravniškimi plačami in negotovim statusom praviloma prekarnega dela.

Širši dostop v polje zaposlitve za mlade bi lahko obetala uvedba 6-urnega delavnika, 4-krat tedensko in to za enako plačilo. Nekatere študije kažejo, da se delovna učinkovitost s skrajšanjem delovnega časa v povprečju ne spremeni oz. se celo izboljša, predvsem pa se izboljša kvaliteta življenja. Optimalno razmerje med delom in prostim časom naj se oblikuje na podlagi preizkusa modela v praksi. V tujini je tovrstnih primerov že veliko. Čas bi bil, da se tega loti bolj odločno tudi Slovenija. Vedno večja delovna intenzivnost današnjega časa, ki jo narekuje trg, terja svoj davek. Med drugim je zamaknjena in ogrožena tudi reprodukcija slovenske populacije, zato potrebujemo več časa zase in za ustvarjanje družine. S tem dodatnim kisikom bomo družbi v Sloveniji omogočili organski razvoj.

Poziv javnosti:

Vesel bi bil, če bi zgornjemu prispevku sledila javna razprava na temo vloge mladih v družbi.

Benjamin Lukšič, občan Domžal, magister poslovnih ved (EF Ljubljana), MBA kandidat (Laurea University Helsinki), nekdanji svetovalec za evropska sredstva v Evropski investicijski banki