Mavrični festival »Zapojmo po domače« v Vrtcu Urša, enoti Mavrica

»Dober dan pomlad«, smo veselo vzklikali na prvi pomladni dan pretekli teden otroci in zaposleni vrtca Urša, enota Mavrica.

Sončni žarki so se vendarle toliko potrudili, da so prelepo vasico Krtina obsijali in stopili še zadnjo pošiljko snega, pod katerim so že veselo cingljali zvončki, trobile trobentice in se veselile toplih pomladnih dni. Marec je prelep mesec, ne le, da se po dolgi zimi začne prebujati pomlad, je tudi mesec, ko praznujejo mamice in očki, je mesec družine.

Letos smo za njihov praznik pripravi pravi Mavrični festival, z naslovom »Zapojmo po domače,« kjer smo v ospredje postavili slovensko ljudsko pesem in ples, manjkalo pa ni niti šaljivk in zbadljivk ter pesmi o mamici in očku. Predstavile so se vse skupine, od najmlajših, ki so jeseni prestopili prag našega vrtca, do najstarejših, ki počasi pripravljajo svojo popotno torbo za skok v šolo. Predstavili so se tudi otroci Mavričnega zborčka in Mavrični zbor strokovnih delavk s pesmijo Ena ptička priletela.

Veseli in počaščeni smo bili, da se je na prireditev odzvala množica družin, ki je z nasmehom, dobro voljo dodala košček k našemu mozaiku za katerega se vsakodnevno trudimo na različne načine in s številčnimi dejavnostmi, predvsem pa, da so nam s pogledi namenili, potrdili, da delamo dobro.

S svojo prisotnostjo pa sta nas razveselili tudi ravnateljica Martina Pančur, ki je v uvodu dejala, da je vesela, da smo naredili korak k skupnemu druženju enote, obenem pa upa, da prvemu Mavričnemu festivalu sledi tudi drugi, ter pomočnica ravnateljice, Nuša Rožič.

Poslovili smo se s pesmijo Ferija Lainščka, Mama, ki pravi: »Mama je zmeraj na tvoji strani, tudi če nimaš prav, te brani. Pomaga ti iz zadrege in vse napravi zate, saj mama zares verjame vate. Lepo je, da ima tudi mama mamo, da kdaj nasloni glavo na njeno ramo. Ni večjega bogastva na tem planetu, kot je ljubezen v srcih vseh mam na svetu!«

Zadoneli so otroški glasovi s pesmijo Jaz pa grem na zeleno travco. S skromnim darilcem pa smo dodali le še pikico, da je mamici in očku še bolj poskočilo srce.

In na koncu je pomembno in šteje le to – da se imamo radi. In da se naslednje leto zopet snidemo.

Avtor: Andreja Ropotar Jagodic, mag. prof. PV, vodja enote; Foto: Mirjam Petek, Ksenja Križman