Ko učenci ob svobodi izražanja presenetijo, je to treba deliti z vami!

Pred vrati je slovenski kulturni praznik – Prešernov dan, edini slovenski državni praznik, ki ga pišemo z veliko začetnico. Ker gre za praznik slovenske kulture, le-ta nam daje identiteto, si tak praznik ne le zaradi pravopisnih pravil zasluži veliko začetnico. Tega se zavedajo tudi otroci – naša prihodnost, saj znajo in zmorejo ustvariti dela, ki jemljejo sapo, s tem pa nam vlivajo upanje, da bo imela kultura še naprej pomembno mesto v naši prihodnosti. 

V uredništvo smo prejeli nekaj čudovitih pesmi, ki so jih napisali učenci 9. razreda Osnovne šole Venclja Perka Domžale. Pesmi so nastajale med uro slovenščine pri učiteljici Andreji Mežan, ko so zaključili z obravnavo obdobja romantike na Slovenskem. Gospa Andreja nam je zaupala, da je občasno potrebno učencem dati svobodo izražanja in tokrat so jo res presenetili. Tudi nas so pesmi presenetile, zato jih bomo z veseljem delili z vami.

LJUBIM TE

Odkar te poznam, vem, da vsak strup zate bi spila, ljubim te!
Pod svojo čedno glavo skrivaš angelska krila, ljubim te.
Verjetno si greh, kot jabolko iz raja, a ne bi obžalovala izgnanstva.
K tebi me veže neka moč, neka vez, neka sila, ljubim te,
a žal me tvoj pogled vedno znova prezre kot duha.
Tvoj glas je nebeški, kot bi ga uročila vila, ljubim te.
Vedi, da ob tebi ničesar ne bi rabila, ljubim te!

Seiman Tahirović, 9. a

*************************************************************

POMLAD

Ko spet se prebudi narava, vse oživi, spomladi je lepo.
Svet se tedaj čisto spremeni, spomladi je lepo.
Se ptice vračajo in vse lepo pozdravljajo.
Toplo sonce našo zemljo osvetli, spomladi je lepo.
Drevesa zelenijo in rože zadišijo.
Ljubezen v srcu nam vzplamti, spomladi je lepo.
Živali se zbudijo, novo življenje zaživijo.

Neža Omahna, 9. a

*************************************************************

LET

Žalostna pogledam v nebo, poletela bi,
sinjemodre barve, zunaj je toplo, poletela bi.
Oblaki se včasih pojavijo na njem,
a kadar sonce posije dol, rože cveto, poletela bi.
Hodim po parku gor in dol,
letala na nebu,ujame jih oko, poletela bi.
V obraz mi vetrič zapihlja,
ptice nad mano pojo, poletela bi.
Človek si želi letenja,
a vprašanje je kako, poletela bi.

Ana Železnik, 9. c

*************************************************************

NARAVA POTREBUJE POMOČ

Narava nas res močno potrebuje,
če ne ukrepamo zdaj, bo prepozno,
čez nekaj let res živeti bo grozno,
iz dneva v dan postaja vse huje.

Podnebno segrevanje je težava,
Živali izgubljajo bivališča
In so brez potrebnega skrivališča,
ker postopoma izginja narava.

Mnogih ljudi to ne zanima preveč,
vse te traparije so za njih odveč,
le kaj bo pa za nas, mlade, ostalo?

Če v spremembe žal vložimo premalo,
nas kmalu na tem svetu žal več ne bo.
Ukrepajmo, da potem ne bo hudo!

Miša Vidic, 9. a

*************************************************************

SVET

Svet naša zemlja je okrogla,
na njej čudesa, gore, morja,
slovenski smo otroci, odprta so obzorja,
slovenski smo otroci, odprta so obzorja.

Večkrat mu je deda pravil:
»Glej, prepusti se naravi,
uživaj zjutraj ob rosni travi,
so tudi črni, mračni kraji.

Enkrat boš odrasel, sine,
videl morja in planine,
svet je lep, samo ljudje so umazani,
tisti slabi drugače so prikazani.

Tisti, ki te bo oviral,
tisti, ki te bo živciral,
ti premagal boš pošast,
in ubranil slovensko čast.

Vid Kovač, 9. c