Kako mednarodno je lahko izobraževanje

Letošnji 24. januar je drugi mednarodni dan izobraževanja, ki ga želimo po svoje obeležiti tudi na našem portalu. Generalna skupščina Združenih narodov je dan zaradi izjemne vloge, ki jo ima izobraževanje za mednarodni mir in razvoj, izglasovala pred dobrima dvema letoma, mi pa smo si ogledali, kako mednarodne razsežnosti v pouk in življenja dijakov vpeljujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.

24. in 25. 1. na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sicer poteka že 12. izobraževalni sejem Informativa, na Škofijski klasični gimnaziji pa se lahko 25. 1. oglasite tudi na njihovem dnevu odprtih vrat.

Gimnazijo obiskuje dobrih 620 dijakov in že takoj človeka preseneti podatek, da v času svojih štirih let gimnazije potujejo prav vsi. In to vsako leto. Del rednega programa je namreč vsakoletna ekskurzija v tujino. Prvi letniki tako obiščejo zamejsko Slovenijo s Trstom, kjer se srečajo s svojimi vrstniki, ki obiskujejo slovenski licej, in si ogledajo tudi za slovensko zgodovino in kulturo zanimivi Oglej. V drugem letniku se vse dijakinje in dijaki odpravijo na Dunaj, kjer je del programa tudi ogled predstave v dunajski operi. Tretji letniki se za teden dni odpravijo na ekskurzijo v državo, katere drugi tuji jezik se učijo. Tako obiskujejo Francijo, Španijo ali Nemčijo. Poseben privilegij za dijake enega od petih oddelkov, ki se uči tudi stare grščine, pa je obisk Grčije. Maturantke in maturanti pred zaključkom svojega šolanja še za teden dni obiščejo večno mesto Rim. Dijaki, ki se učijo ruščine, pa imajo po svoji lastni želji v 4. letniku možnost obiskati tudi Rusijo, in v zadnjih letih se po besedah ravnatelja, ki poučuje prav ta predmet, za to možnost odločijo praktično vsi, ki se učijo tega slovanskega jezika.

Stroški mednarodnosti

Na vprašanje, zakaj organizirajo vse te ekskurzije in kako nadoknadijo izgubljeni čas, ravnatelj gimnazije Simon Feštanj poudarja, da ta čas nikakor ni izgubljen. »Izkušnje in neposredno znanje, ki ga dijaki pridobijo preko ekskurzij, so nenadomestljivi. Zato so vse ekskurzije, o katerih govoriva, del rednega programa. Udeležijo se jih vsi dijaki. Udeležijo se jih kot razredi, kar jim omogoča, da se med seboj dodatno povežejo. Včasih, ko spremljam dijake, se mi zdi, da na poti tudi precej hitreje kot v razredu osvajajo čisto konkretna znanja.« Bogat program kot eno velikih prednosti in tudi enega od razlogov za vpis navajajo številni dijaki po različnih dijaških spletnih straneh.

Vemo, da različne oglede in izlete v tujino organizira vedno več tako srednjih kot tudi že osnovnih šol. Ti izleti pa so praviloma povezani z dodatnimi stroški, zato je morda presenetljivo, da se na Škofijski klasični gimnaziji ekskurzij udeležujejo vsi dijaki. Tako nas je zanimalo, kako jim uspe vse prepričati k udeležbi. Razlog je deloma moč najti v zgornjem odgovoru ravnatelja, ki izpostavlja, da so ekskurzije del rednega programa. Pojasnilo o stroških za udeležbo pa nam podaja šolski kaplan g. Martin Zlobko, ki je tudi vodja sklada za pomoč družinam. »Za same ekskurzije starši dijakov ne plačujejo posebej. Mesečno v desetih mesecih šolskega leta plačujejo v šolskem letu 2019/2020 78 EUR prispevka za razširjeni program. V tem znesku so všteti vsi stroški ekskurzij tako po tujini kot tudi Sloveniji, vsi športni in kulturni dnevi, vse fotokopije in druga dodatna gradiva, med drugim pa tudi dodatne skupine za priprave na maturo in manjše skupine za učenje drugega tujega jezika, pa še vse krožke, zbore in mnoge druge dejavnosti, ki so tako za dijake brez dodatnih stroškov. Pošteno se nam zdi, da starši dijakov vnaprej vedo, koliko jih bo stalo izobraževanje njihovih otrok. Ker pa se zavedamo, da je morda tudi mesečni strošek 78 EUR za nekatere družine previsok, na šoli deluje tudi sklad za pomoč družinam, ki po zaslugi darovalcev mesečno razdeli okoli 9.000 EUR. Že od ustanovitelja šole škofa Jegliča pred več kot 100 leti je vedno veljalo, da ne želimo, da bi kdo zaradi finančnih razlogov ne mogel med nas.«

Za tiste z večjimi željami po mednarodnosti

Ob rednem programu, v okviru katerega se ekskurzij v tujini udeležujejo vsako leto prav vsi dijaki gimnazije, pa na Škofijski klasični gimnaziji poteka vsako leto tudi veliko število projektov, mednarodnih partnerstev in izmenjav. Letno tako dodatno 200 do 300 dijakov v tujino potuje v okviru katere od teh dejavnosti. Vsako leto potekajo različne športne, jezikovne, naravoslovne in kulturno-umetniške dejavnosti.

Mednarodni športni turnirji potekajo tako v znanih in uveljavljenih športih, tradicionalno pa se dijakinje in dijaki udeležujejo tudi prijateljskih turnirjev v športih, ki so v našem prostoru povsem eksotični in tako za vse udeležene šole predstavljajo približno enako izhodišče za pripravo in treninge.

Nekateri dijaki se udeležujejo daljših jezikovnih izmenjav, v okviru katerih celo del šolskega leta, vključno z obveznostmi, izvajajo na eni od partnerskih šol. Na ravni napredovanja v samostojnosti in v številnih veščinah tako izrazito napredujejo na teh individualnih izmenjavah. Gimnazija sicer redno sodeluje z več kot 30 šolami v Evropi (in celo eno na Japonskem).

Z nekaterimi dejavnostmi pa lahko dijaki odpotujejo celo izven meja Evrope. Zelo veliko potujejo pevke in pevci v zborih. Na gimnaziji sicer deluje kar 5 zborov, izmed katerih sta dva resnično vrhunska in dosegata tudi odmevne mednarodne uspehe. Nedavno so se dekleta iz Dekliškega zbora sv. Stanislava na vabilo organizatorjev udeležila prestižne konference ameriških zborovodij ACDA, v Kansas Cityju v ZDA.

Spodbujanje evropskega sodelovanja

Verjetno najbolj znan primer evropskega izobraževalnega sodelovanja je program Erasmus, ki je mnogim blizu zaradi neposredne izkušnje, morda zaradi katerega od znanih filmov, ki predstavljajo študentsko življenje ali pa preko srečevanj s številnimi mednarodnimi študenti, ki jih je mogoče najti tudi v našem bližnjem univerzitetnem mestu. Program Erasmus se je pričel v letu 1986, EU pa ga je za finančno perspektivo 2014–2020 nadgradila v program Erasmus+ in vanj vključila vse prej ločene različne mednarodne spodbude za povezovanje na različnih ravneh izobraževanja.

Zavod sv. Stanislava, znotraj katerega deluje Škofijska klasična gimnazija, je med gimnazijami po podatkih nacionalnega centra mobilnosti CMEPIUS na prvem mestu po črpanih evropskih sredstvih. V preteklih petih letih je imela gimnazija 6 projektov izobraževanja profesorjev, preko katerih se je v tujino odpravilo in nazaj pripeljalo nova znanja preko 80 profesorjev. Ob tem pa je izvajala tudi številne projekte, v katere so se vključevali dijaki. Trenutno potekajo projekti s področja astronomije, glasbe, izkustvenega učenja in kultur manjših narodov.

Gimnaziji pri pripravi projektov pomaga Inštitut za raziskovanje in evalvacijo šolstva, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava in v zadnjih letih pri pripravi projektov pomaga tudi drugim šolam. Marko Weilguny, ki znotraj IREŠ-a skrbi za pripravo projektnih prijavnic, dodaja: »Prava dodana vrednost vseh teh evropskih projektov ni v samih izmenjavah, čeprav gotovo pozitivno delujejo na motivacijo tako profesorjev kot dijakov. Kljub temu pa je toliko več, kar lahko dobimo preko sodelovanja. Zavedamo se, da se svet hitro spreminja, da se okolje, v katerem bodo živeli in ustvarjali naši dijaki, šele oblikuje. In zavedamo se, da bomo težko zgolj z lastnim razmislekom ujeli ali še raje prehitevali razvoj dogodkov. Zato so izkušnje in znanja drugih zelo dragoceni. Bogatimo se s sodelovanji v našem lastnem okolju, na še drugačen način pa nas bogatijo tudi izkušnje tujine. In to je verjetno glavni razlog naše želje po čim večji mednarodni vpetosti. Da bi posodabljali in razvijali svoje programe, da bi mladim na primeren način lahko ponudili tisto, kar jim bo kar najbolj koristilo.«

Za vsakega nekaj

Ob pestrem in bogatem programu pa želijo na Škofijski klasični gimnaziji nekaj prostora puščati tudi konkretnim interesom in željam dijakov. Mnoge mednarodne dejavnosti so tako prilagojene interesom manjših skupin dijakov, ki jim bi bilo v okviru rednega pouka težje slediti.

Za tiste, ki jih tako nekoliko bolj zanima podjetništvo, na gimnaziji poteka več dejavnosti od finančnega opismenjevanja do dijaških podjetij, ki pogosto vodijo tudi v mednarodna srečanja, tekmovanja ali podjetniške inovacijske kampe. Za tiste, ki jih bolj zanima naravoslovje, gimnazija že vrsto let v poletnem času organizira mednarodne dneve fizike. V poletnem času poteka tudi latinsko-arheološki tabor, s katerim lahko dijakinje in dijaki oplemenitijo svoje štiriletno učenje latinščine. Zelo dolgo tradicijo pa ima tudi delovno-prijateljski tabor v Bosni, kjer med poletji že četrt stoletja dijakinje in dijaki pomagajo od vojne opustošenim lokalnim skupnostim pri obnovi in gradnji novih objektov, v zadnjih letih pa tudi pri drugih težjih opravilih, ki niso neposredno povezana z odpravljanjem posledic vojne.

Da se resnično za vsakogar najde nekaj, pa v zadnjih letih številni dijaki v okviru obveznih projektnih nalog drugega ali tretjega letnika organizirajo strokovne ekskurzije, ki niso pogojevane s samim predvidenim šolskim programom. Pri tem se srečajo tudi z izzivi načrtovanja, iskanja ponudb, pa tudi same izvedbe in vodenja.

Če vas o vsem prebranem zanima še kaj več, vas na Škofijski klasični gimnazijo vabijo na dan odprtih vrat v soboto, 25. januarja, ali pa tudi na prihajajoča informativna dneva, ki pa se jih praviloma udeležujejo predvsem učenke in učenci zadnjih razredov osnovne šole.

Avtor: Karin Božič Zupančič; Foto: Zavod sv. Stanislava