Jure Pribičevič in pes Falko na obisku v Mavrici

Pa smo ju spet dočakali, naša prijatelja. Veseli, radovedni in navdušeni smo se pripravili na njun obisk. Tako kot je bilo veliko naše veselje, tako sta Jure in Falko s svojo energijo prinesla sonce v našo Mavrico.

Falko nas je vse sprejel, lepo po pasje pozdravil z mahajočim repom ter v nas vzbudil občutek zaželenosti, sprejetosti in koristnosti. Prevladala so čustva veselja in zadovoljstva. Ker smo se na obisk res dobro pripravili, smo brez težav odgovarjali na Juretova vprašanja, kaj vse potrebuje pes, če živi pri nas doma. Z navdušenjem smo ugotovili, da hrano in vodo; sprehode, igro, ki jo lahko uporabimo kot nagrado (včasih pa priboljške), povodec, ovratnico, krtačenje dlake; na sprehodih pa je potrebno pobirati njegove iztrebke, kar so otroci Juretu tudi praktično pokazali in se mojstrsko spoprijeli s pobiranjem namišljenih iztrebkov v obliki kock.

Jure je poudaril, da smo v bližini psa čim bolj mirni in umirjeni in da ne božamo neznanih psov, dokler za dovoljenje ne vprašamo njegovega lastnika. Božanje psov je zaželeno po boku in hrbtu psa in ne po glavi kot misli večina ljudi. Pomembno je tudi, da psa odpeljemo v pasjo šolo, kjer se vsi lastniki in njihovi psi naučimo osnovnih in pravilnih ravnanj, tako da je naše in pasje življenje lepše in prijetnejše.

Ob koncu je lahko vsak otrok pobožal Falkota, če je to sam želel ter ob tem vadil pravilen in odgovoren pristop do psa. Tako smo z Juretovo in Falkotovo pomočjo dodali velik kamen v mozaik razvoja občutka in sočutja do živali in narave.

Avtorica: Tanja Cerar, vzgojiteljica; Foto: Sara Ložar in Barbara Šestak (Vrtec Urša, enota Mavrica)