Društvo Lipa v Nemčiji in Strasbourgu
Čeprav se je šolsko leto 2012 – 2013 v našem društvu že začelo, je naš pogled še obrnjen nazaj, v prejšnje šolsko leto. Za nami je namreč zelo uspešno leto, ko smo doživeli mnogo lepih trenutkov v različnih dejavnostih, ostaja pa nam tudi spomin na številna potovanja, polna nepozabnih doživetij.
Od jeseni, ko smo se podali preko Bele Krajine na Hrvaško, bolj drzni pa so se več kot 10 dni potepali po Indiji, deželi mnogoterih kontrastov, pogledali še v Nepal in poleteli nad vrhove Himalaje, smo vsak mesec nanizali nova spoznanja o naših in tujih krajih. Obiskali smo adventni Beljak, v januarju pa se sprehodili po ulicah večnega Rima in Vatikana. Zanimalo nas je, kako je v naši nekdanji prestolnici, Beogradu. Ogledali smo si šumadijska in vojvodinska polja ter lepo ohranjene zgodovinske pomnike jugoslovanske in srbske zgodovine. Skupina naših kolegov se je v cvetočem maju odpravila na Madeiro, ki je sicer v cvetju vse leto, otok pa v maju še posebno zacveti. Ob zaključku našega društvenega dela v preteklem šolskem letu smo se sprehodili do Potočke zijalke in se naužili svežega zraka v Logarski dolini.
V mesecu marcu ni bilo dovolj prijav za potovanje v Nemčijo, zato smo to potovanje prestavili na september. Tudi v tem letu smo namreč načrtovali spoznavanje evropskih držav ob sodelovanju z našo evropsko poslanko dr. Romano Jordan, ki nas je že drugič sprejela v Strasbourgu. Na tem potovanju smo dva dni namenili spoznavanju najstarejših in turistično izredno zanimivih nemških mest. Prvi dan smo se ustavili v starem študentskem mestu Heidelberg. Izredno lep pogled na mesto, nad katerim kraljuje stari grad, nas je očaral, ob najstarejši univerzi na nemških tleh in ob napitnici iz operete Princ študent pa smo se spomnili svojih študentskih časov. Drugi dan smo se podali v sotesko ob reki Ren, ki je kot krajina s številnimi gradovi in naselji pod zaščito UNESCA kot naravna in kulturna dediščina. Sotočje dveh največjih nemških rek Mosele in Rena v Koblenzu je na nas naredilo mogočen vtis, še bolj pa velik spomenik pruskemu kralju, ki je v 19. stoletju združil nemške dežele. Popoldan in del večera smo preživeli v Kölnu, kjer smo poleg nepozabnih vtisov ob ogledu katedrale pogledali tudi na najdaljšo nakupovalno ulico ter v stare nemške pivnice, kjer smo si privoščili njihovo znamenito pivo, imenovano »kölsch«.
Zadnji dan smo preživeli v Franciji, v čudovitem starem mestu Strasbourg, kjer domujejo tri evropske institucije: Evropski parlament, Svet Evrope in Sodišče za človekove pravice. Bili smo gostje v parlamentu, kjer smo se srečali s poslancema dr. Romano Jordan in Lojzetom Peterletom. Z izčrpnimi odgovori sta potešila nekaj naše radovednosti in nam podala veliko informacij o tem, kako poteka delo v evropskih institucijah. Ta dan je potekalo plenarno zasedanje v veliki parlamentarni dvorani, zato smo lahko nekaj časa tudi mi poslušali, o čem teče debata med evropskimi poslanci. Po ogledu parlamentarnih prostorov smo se podali v mesto. Najstarejši del mesta je obkrožen z reko in kanalom, zato smo si za ogled najprej izbrali vožnjo z ladjico. Tik pred nočjo smo se sprehodili po ozkih ulicah med lepo ohranjenimi hišami, ki še danes pričajo o veličini tega mesta vse od srednjega veka dalje. Čakala nas je še nočna vožnja domov in naš načrt potovanj v preteklem šolskem letu se je iztekel.
Da smo člani LIPE lahko zopet spoznali del zanimive evropske države, se moram zahvaliti dr. Romani Jordan, evropski poslanki, ki je naše potovanje tudi finančno podprla. Zahvalo smo dolžni še asistentkama v Strasbourgu, posebno pa asistentu Darku Rudlu, ki je izvedel vse organizacijske aktivnosti v zvezi z našim obiskom. Upam, da bomo državam (Belgiji, Nizozemski, Švici in Nemčiji), ki smo jih na tak način spoznali, v prihodnjih letih lahko dodali še kakšno.
V tekočem šolskem letu smo že sestavili bogat načrt potovanj. Spoznali bomo nekaj domačih krajev, ki vedno znova zaslužijo naše občudovanje. Začeli bomo z Idrijo, obiskali rojstne hiše naših literatov na Gorenjskem, se podali na Koroško, v Slovenj Gradec, dalje v Žičko kartuzijo, končali pa na Bizeljskem in na drugem koncu Slovenije, v Sečovljskih solinah. Tudi letos nas vabi tujina. Skupina članov se bo v novembru odpravila v Širilanko, ostale izlete pa načrtujemo po Evropi. Veliko je še krajev, kjer nekateri še niso bili ali pa si jih bodo z veseljem ponovno ogledali. Zanima nas zlata Praga, čarobne Benetke, sončna Španija in vedno sveža in do potankosti urejena Švica. Upam, da je program zastavljen tako, da bo zadovoljil pričakovanja naših članov in da bodo cene sprejemljive tudi za te krizne čase.