Alzheimer caffe: Prepoznavanje in zdravljenje demence
V Knjižnici Domžale je v četrtek, 18. februarja 2016, v sodelovanju z Domom upokojencev Domžale potekal pogovor o demenci. Gost tokratnega pogovora je bil asist. mag. Jure Bon, dr. medicine, specialist psihiater iz Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Pogovor, ki ga je vodila Cveta Zalokar, je bil zelo zanimiv.
»Evropska družba se vse bolj stara, zato so bolezni možganov največji izziv, s katerim se spopadamo in se bomo spopadali tudi v prihodnjih desetletjih. A tematika še zdaleč ni zahtevna le za medicinsko stroko, temveč predstavlja resen problem tudi z ekonomskega in socialnega vidika«, je v uvodu srečanja dejal dr. Jure Bon.
V prezentaciji, ki jo je pripravil sogovornik smo izvedeli mnogo zanimivih napotkov za svojce dementne osebe, kako z zdravili skušajo ohraniti čim počasnejše propadanje možganov, saj zdraviti demence še zaenkrat ni možno,
»Petina slovenske populacije ima vsaj eno možgansko bolezen, z eno od njih pa se vsaj enkrat v življenju sooči tretjina od 514 milijonov Evropejcev. Bodisi, da se z boleznijo spopadejo sami ali pa jo spremljajo pri katerem od svojcev«, je med drugim dejal dr. Bon.
Glavni simptomi alzheimerjeve bolezni
1. Izguba spomina
Je eden najbolj tipičnih znakov alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence. Najbolj očiten je takrat, ko človek pozabi podatke, ki jih je pred kratkim osvojil; ne spomni se imena osebe, ki jo je ravnokar srečal; postavlja eno in isto vprašanje; se ne spomni pomembnih osebnih datumov.
2. Izgubljanje stvari
Ne gre le za to, da človek pozabi, kje je pustil neki predmet, temveč ga pospravi na neobičajno mesto, kamor sploh ne sodi, včasih pa se sploh ne more spomniti, kaj išče. Še zlasti je to opazno pri ljudeh, ki so bili vedno urejeni in organizirani.
3.Težave z zbranostjo
in načrtovanjem
Ljudje z alzheimerjevo boleznijo imajo težave, ko se morajo držati določenega načrta, recimo slediti kuharskemu receptu, zanje je lahko zelo zapleteno tudi urejanje osebnih financ in sploh delo s številkami. Bolezen lahko človeka tako prizadene, da ni sposoben opravljati del, ki jih je uspešno opravljal vse življenje.
4. Izgubljenost v znanem okolju
Ko alzheimerjeva bolezen prizadene človekov spomin, se lahko izgubi celo v okolju, ki ga pozna. Čeprav je recimo iz trgovine domov desetletja hodil po isti poti, se kar nenadoma ne znajde več.
5. Težave z dojemanjem časa
in prostora
Bolnikom se dogaja, da ne vedo, kje so ali kako so prišli tja. To se jim lahko zgodi celo v lastnem domu. Še bolj pogoste pa so težave s časom. Včasih za dogodke, ki so se zgodili pred meseci ali celo leti, dojemajo, kakor da so se zgodili pred kratkim. Lahko izgubijo občutek, kateri letni čas je, in se povsem neprimerno oblečejo.
6. Težave z jezikom
Ne le da bolniki težko najdejo pravo besedo (le komu se to občasno ne zgodi), včasih uporabljajo nenavadne besede, ki ne ustrezajo. Imajo težave pri sporazumevanju, ustavijo se sredi stavka in ne vedo več, kje nadaljevati misel.
7. Menjave razpoloženja
in osebnosti
Spremembe v razpoloženju in osebnostne spremembe so pogosto prvi znaki alzheimerjeve bolezni, ki jih opazijo bližnji. Pri bolnikih se lahko pojavi nezaupanje v domače, paranoja, anksioznost ali depresija. Najbolj očitno je to, ko ljudje, ki veljajo za prijazne in dobronamerne, izražajo jezo ali depresijo brez pravega razloga.
8. Resnejši simptomi
Če alzheimerjeve bolezni ne zdravimo, se simptomi stopnjujejo. Lahko se zgodi, da bolnik ne prepozna več svojih bližnjih, pozablja dogodke iz svojega življenja, se izogiba socialnim stikom, ima privide ali halucinacije, govori zmedeno, se samopomiluje.
9. Bodite informirani
Čeprav medicina še ni odkrila zdravila za alzheimerjevo bolezen, obstaja več možnosti za upočasnitev njenega napredovanja. Najboljša obramba je zgodnje odkrivanje in čimprejšnje preprečevanje simptomov. Dobra informiranost je ključna.
Tudi obiskovalci pogovora so imeli možnost vprašati dr. Bona za nasvete in informacije, na katere so dobili dodatne odgovore. Kot v vseh dosedanjih srečanjih, so tudi pred tem pogovorom iz Doma upokojencev Domžale pripeljali kuhano kavo in čaj. Ob koncu se je direktorica doma upokojencev Domžale mag. Nataša Zalokar zahvalila dr. Bonu za izčrpen prikaz demence in njeno omiljenje bolezni.
