Alzheimer caffe – Kako se soočiti z demenco in njenimi posledicami?

Demenca je bolezen, ki ne prizadene samo bolnika, ampak tudi bližnje, ki zanj skrbijo. O tem kako se soočiti s to boleznijo in njenimi posledicami, je včeraj tekla beseda v Knjižnici Domžale, kjer so v sodelovanju z Domom upokojencev Domžale, pričeli z novo obliko pogovorov o demenci, ki nosi ime Alzheimer caffe. Pobudnica tovrstnih srečanj, ki bodo potekala enkrat mesečno v Knjižnici Domžale je direktorica Doma upokojencev Domžale Nataša Zalokar.

Zanimanje za tovrstno tematiko je bilo včeraj izredno veliko in dvorana v Knjižnici Domžale je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli slišati kaj več o tem problemu, s katerim se že srečujemo ali pa se bomo nekoč srečali. Gosta prvega srečanja sta bila pobudnica srečanj po Sloveniji Štefanija Lukič Zlobec in dr. Aleš Kogoj, dr. med., specialist psihiatrije. Srečanje je vodila Cveta Zalokar Oražem.

Kaj je demenca?

Demenca je bolezen starosti in sicer gre za kronično napredujočo možgansko bolezen, ki prizadene možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin, to je spomin za nedavne dogodke.
Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80 odstotkov vseh demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Pri tem je dr. Kogoj poudaril, da samo pozabljanje še ni demenca. Pozabljamo namreč vsi. Pri demenci se pa pozabljanje pri človeku stopnjuje iz dneva v dan, da zaradi tega ne more več samostojno živeti. V hujši fazi demence bolnik ne prepozna sebe v ogledalu in tudi ne svojcev. Prva huda preizkušnja je soočenje z boleznijo in njenimi posledicami, z napredovanjem bolezni pa je skrb za obolelega vse bolj obremenjujoča, saj postaja povsem odvisen od tuje pomoči.

Kdaj je meja, ko je treba ukrepati?

Sogovornika pravita, da je potrebno ukrepati takoj, ko ste v dilemi ali ko nas drugi opozorijo, da smo začeli pozabljati. Najprej obiščemo osebnega zdravnika, ki nas po potrebi napoti k ustreznemu specialistu. Vzroki za motnje spomina so različni, lahko so normalen del starosti, lahko so povezane z depresijo ali drugimi psihičnimi motnjami, posledica jemanja določenih zdravil ali pa predstavljajo začetek in pojav demence. Pozorni moramo biti predvsem na spremembe, ki vplivajo na normalen potek vsakdana in z njim povezane aktivnosti ter z napredovanjem bolezni zahtevajo vse več pomoči, dokler ne privedejo v popolno odvisnost od druge osebe.

Kako se odzvati in ravnati z boleznijo bližnjih?

Kot pravi Štefanija Lukič Zlobec, ki se je sama soočila s to boleznijo svojega moža, ki ga je prizadela pri petdesetih letih, se demenca pritihotapi neopazno in počasi. Njenem možu je bila diagnoza postavljena po petih letih, odkar so se začeli pojavljati prvi znaki. In ker v tem času, ko ni bila postavljena diagnoza, niso vedeli kaj je z njim, je bila to velika težava, saj so si mnogi te njegove znake bolezni predstavljali vsak po svoje. Prva huda preizkušnja je soočenje z boleznijo in njenimi posledicami. Z bolnikom moraš biti potrpežljiv in ljubezniv. Prav tako se je potrebno o tem veliko pogovarjati

Kaj lahko stori zdravnik?

Na voljo so razna zdravila, ki demence sicer ne zdravijo, upočasnijo pa njeno napredovanje in za nekaj časa lahko izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, zato je zgodnje odkrivanje bolezni zelo pomembno.

Kaj lahko naredimo sami?

Tudi v starosti sta priporočljivi čim večja psihična in telesna aktivnost. Dr. Kogoj je poudaril, da se demenca pojavi kasneje, kot bi se sicer, če so osebe dolgo tako telesno, kot umsko aktivne. Pri tem pomembno vlogo igra tudi zdrav način življenja. Tudi pri že ugotovljeni demenci je pomembno, da čim dlje ostanemo aktivni in se v okviru svojih zmožnosti ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas zanimajo.

Ali smo kot družba pripravljeni na demenco?

Oba sogovornika sta se strinjala, da kot družba nismo pripravljeni na tovrstno bolezen. Stroka je sicer napredovala na tem področju, saj danes hitreje prepoznamo začetne oblike te bolezni, vendar pa ne obvladujemo porasta, saj se kot družba staramo. V drugih evropskih državah je demenca uvrščena med prioritete javnega zdravstva. Pri nas tega še ni.

Naslednje srečanje z naslovom Alzheimer caffe – pogovori o demenci, bo potekalo v četrtek 28. Februarja 2013, ob 17.00 uri v Knjižnici Domžale. Na drugem srečanju, namenjenem vsem, ki se srečujejo z boleznijo demence, bo gostja dr. Rajka Stavrevič. Tema tokratnega druženja nosi naslov Poti svojcev ob soočenju z demenco.