Alzheimer caffe – dr. Milan Ambrož: Ali je staranje realnost ali družbeni konstrukt

Ali je staranje realnost ali družbeni konstrukt? Dobro vprašanje. Zanimiv pogovor na to temo je sklopu dogodka Alzheimer caffe, v četrtek, 16. februarja 2017, potekal v Knjižnici Domžale. V sodelovanju Z Domom upokojencev Domžale so tokrat pripravili pogovor s strokovnjakom dr. Milanom Ambrožem in sicer na temo o procesih staranja in vseh vidikih tega življenjskega obdobja. Pogovor je vodila Cveta Zalokar. Še pred pogovorom so zaposlene Doma upokojencev Domžale obiskovalcem ponudile kavo, čaj in sok.

Profesor dr. Milan Ambrož, ki se v zadnjem času ukvarja z metodologijo raziskovanja na področju socialne gerontologije in socialne antropologije, je opozoril na pomembnost posebne obravnave starejših in mladih ter predstavil primere iz prakse v Ameriki, Avstraliji, pri nas in v evropskih državah. Pri starejši generaciji je pomembno ohranjati družbeno in osebno koristnost ter preprečevati prehod v stanje vzdrževane osebe. "Ugotovili smo, da obravnavana tema v Sloveniji še ne pritegne večje pozornosti, čeprav postajamo stara družba in smo Slovenci ena najstarejših družb v Evropi po starosti prebivalstva, kar se bo čez nekaj let močno odražalo v državnih izdatkih in socialnih storitvah. V slovenskih regijah z nižjim BDP beležimo negativni naravni in selitveni prirast, manj je rojstev, mladi se odseljujejo, ostajajo pa starejši prebivalci, katerih življenjska doba se podaljšuje", je dejal prof. dr. Milan Ambrož in dodal "Smo pred izzivom, kako ohranjati starejše dlje v delovnem okolju, kasneje pa jim ponuditi možnosti za aktivno staranje in vključenost v družbo. Zaradi izključenosti starejših in odhoda mladih se srečujemo tudi z odlivom znanja in izkušenj, zato v nekaterih gospodarskih panogah že nastajajo vrzeli v znanju, nekateri poklici celo izginjajo, kar bo imelo dolgoročne posledice". 

Na pogovoru so obiskovalci lahko slišali marsikaj na temo socialne konstrukcije staranja, kaj je bistvo staranja, znaki staranja … Dandanes imamo dolgo življenjsko dobo, k čemur pripomore vloga medicine, imamo pa premalo prirastka. Premalo otrok se rodi. Vsaka mlada družina bi morala imeti vsaj tri otroke, da bi se ta trend začel normalizirati. Zato pa prihaja do migrantskih tokov.

"Ne bo dolgo, ko bo na svetu več starejših kot mlajših. Kaj se bo zgodilo?" Na hrvaškem so naredili raziskavo mladih od 25 let, v Sloveniji pa raziskavo starejših od 65 let. Ugotovili so, da so bili mladi neverjetno ostri do starejših, saj je naučen življenjski model naredil svoje. "Takšen, pa takšen pa takšen mora biti človek, to se spodobi delati, to naj nebi počeli. Takšne so naučene metode, ki ga plasirajo v naše življenje, in ko malo odstopaš, nisi več v tem in te kritizirajo", je dejal gost večera.

"Težava je v tem, ker družba ločuje ljudi. Čedalje več starejših je samih, ampak niso pa osamljeni. Oni si vedo najti prijatelje, gredo sem pa tja, se družijo, pogovarjajo in veselijo. Največ osamljenih je sedaj mladih pri šestnajstih, sedemnajstih letih. Ne komunicirajo več med seboj, če so skupaj, gledajo v telefone, pogovorne besede je čedalje manj …"

Je pa pohvalno, da čedalje več mladih bere knjige. Po raziskavah niso priljubljeni elektronski bralniki, e-knjige se niso preveč prijele, ljudje čedalje več berejo klasične knjige.

Še veliko nasvetov za sožitje med mladimi in starejšimi so obiskovalci slišali iz ust dr. Milana Ambroža, pa tudi kar nekaj vprašanj in pogledov na vse to, iz vrst obiskovalcev pogovora je bilo slišati. Zelo lep in poučen pogovor, katerega se je udeležilo precej mladih in starejših obiskovalcev. Pogovor so končali z lepo mislijo "Družba, ki noče poskrbeti zase in za druge, ne more dolgo obstajati in bo propadla".